V pratikah lahko tudi danes najdemo "za vsakogar nekaj", saj vsebujejo predvsem zapise o vsakdanjih stvareh in dogodkih, ki spremljajo človeka čez leto. Stalnica pratik so Lunine mene, vremenske napovedi in prazniki, prav tako pa ne manjkajo kmetijski in zdravstveni nasveti ter humor. Priljubljenost pratike zaradi poplave elektronskih medijev danes sicer upada, a kot pravijo pri celjski Mohorjevi družbi, kjer zdaj izhaja edina pratika pri nas, strahu, da bi popolnoma izginila, ni. Po svoj izvod pratike se je odpravila tudi Nataša Kuhar v radijski Nedeljski reportaži.

Pratike nekoč niso manjkale skoraj pri nobeni družini. “Če hočemo odčitati dnevni čas, pogledamo na uro, če nas zanimajo dnevi, pogledamo koledar, če pa želimo vedeti kaj več o tekočem letu ter o osebnih jubilejih in obletnicah preteklih dogodkov ter predvidljivih dogodkih prihodnosti, beremo pratiko,” pravi umetnostni zgodovinar, pisatelj in publicist Sandi Sitar.

Beseda pratika izvira iz grške besede praxis in ima različne pomene: ravnanje, postopanje, ukvarjanje, pa tudi razprava, dogodki, okoliščine. Taki koledarji priročniki v majhni obliki so bili znani že v srednjem veku, tiskani pa so se širili po letu 1508.

Koren besede prati nas spominja na brati. Gre za besedila, ki so primerna ob določenem dnevu letu ali pa tako zanimiva, da jih je mogoče prebirati kadar koli skozi vse leto. Namenjena so časovni orientaciji, izpopolnitvi znanja zanimivemu branju in zabavi. "Posebne pratike se posvečajo področjem, zaradi katerih so posebne in posebej namenjene določenemu krogu bralcev. Tako je Pavlihova pratika namenjena šaljivo prikazanemu koledarju in pisanemu in slikanemu humorju, v Mariboru pa je poleg drugih izšla tudi gurmanska pratika," pojasnjuje Sitar.

Obstajajo tudi stoletne pratike

Posebne pratike, ki izhajajo ob prelomu stoletja, so stoletne pratike. Za 20. stoletje je tako napisal Gregorij Pečjak, za 21. stoletje pa jo je izdala Prešernova družba, je še pojasnil Sitar. Etnolog Gorazd Makarovič dodaja, da so bile na Slovenskem priljubljene nemške pratike, ki so jih tiskarji začeli posnemati. “Ta prva pratika Bauern Pratik je izšla v Augsburgu leta 1508, potem so pa začeli izdajati različne koledarje. Prva slovenska pratika Nova kranjska pratika je izšla leta 1726, koliko jih je naprej izšlo, ne vemo, vemo pa, da so slovenske pratike izšle vsako leto med letoma 1771 do 1945."

Edino pratiko letos pripravlja in izdaja celjska Mohorjeva družba. “Vse pratike z vsemi naslovi, ki so izšle po vsem svetu, je verjetno nemogoče našteti, čeprav me to vprašanje zelo zanima," pravi urednica Alenka Veber in ob tem dodaja, da naši predniki v bližnji preteklosti niso znali ne brati ne pisati, in prav pratika, ki je izšla v 16. stoletju, je prinašala bolj slikice, podobe. “Naš človek, kmečki človek, se je tako naučil najprej obnašati v naravi, in seveda so potem, če malo preskočimo čas, na naše ozemlje v 18. stoletju začele prihajati pratike iz nemško govorečega območja. Ena najbolj znanih pratikarjev sta bila Marko Pohlin in Valentin Vodnik," pojasnjuje Vebrova.

Poznamo različne pratike: družinsko, gasilsko, veliko in tudi stoletne, če jih naštejemo le nekaj. Pratika se ukvarja z vsakdanjimi stvarmi, ki spremljajo človekovo življenje, o vsem, kar mu koristi: od vremena do praznikov. “Ljudje so si skušali pomagati z vednostjo, z nekim posredovanim znanjem, ki je izhajalo iz različnih znanj: iz poznavanja vremena, iz poznavanja luninih men in drugih nebesnih teles. To so vse stvari, ki vplivajo na kmetovanje, zato je bilo to znanje zelo dobrodošlo,” pojasnjuje etnologinja Mateja Habinc.

Pratike so brali moški in ženske, vsaj svoje teme
Pratike so bile družinsko čtivo, saj so jo uporabljali tako moški kot ženske, vsak pa se je osredotočil na teme, ki mu prišle bolj prav pri delu. Prinašale so tudi izobrazbo, kar je njihov pomemben vidik. “Najprej so bile te slovenske pratike brez številk, so bile samo dnevi. Šele 1788 so dodali zraven še številke, in takrat so se dejansko začeli ljudje učiti številke,” pravi Makarovič.

Za prihodnost pratike se ni bati
Zaradi razširjenosti elektronskih medijev in posledično velike dostopnosti podatkov je uporaba pratik v zadnjih desetletjih močno upadla, a za njihovo izumrtje se ni bati. “Opazujemo usihanje pratik in prenos njihove tematike na različne druge medije in v druge povezave, bolj specializirane in manj vsestranske, kot so bile pratike. Nostalgija pa tudi nekaj šteje in utegne povzročiti, če ne že renesanse pratike, pa vsaj njihovo izhajanje v prihodnosti. Pa če jih bomo brali na papirju ali v računalniških vsebinah,” še pravi Sitar.

Oddajo je pripravila Nataša Kuhar. Celotno oddajo lahko poslušate TUKAJ.