Marjan in Stanka Poljanec, popotnika v zrelih letih, sta začela odkrivati svet in tudi daljne dežele šele po upokojitvi. Pravita, da je pokoj pravzaprav najboljši čas za potovanja: "Dokler je človek aktiven, ima polno obveznosti, otroke, službo, težko najde čas za izpolnitev svojih želja. Po upokojitvi imaš pa časa na pretek."

Pred potovanjem je pametno pripraviti potovalni načrt. To ni nič zapletenega.
Vedeti pa moramo, kam potujemo. Tako vemo, katere bolezni se pojavljajo na tistem območju, kakšni so higienski standardi in kakšne podnebne razmere. Vedeti moramo tudi, koliko časa bomo potovali. Daljša potovanja prinašajo dodatna zdravstvena tveganja, saj smo dlje časa izpostavljeni tujim patogenom. In ne nazadnje je treba vedeti še, kako bomo potovali. V ruralnih območjih je več verjetnosti za okužbe s hrano in vodo. Športne aktivnosti lahko pomenijo tveganje za poškodbe, bivanje in spanje na prostem pa morebitno tveganje za okužbo z boleznimi, ki jih prenašajo insekti.

O tveganjih za določene bolezni in tudi o preventivi ter obveznih in priporočljivih cepljenjih se popotniki lahko posvetujejo v Ambulantah za cepljenje in potovalno medicino NIJZ. V Sloveniji jih je devet: v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Kopru, Celju, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu in na Ravnah na Koroškem.

Starejši potniki s kroničnimi obolenji se bodo morda morali na potovanje še posebej pripraviti. Kdor ima težja kronična obolenja, naj na potovanje vzame spremno pismo v angleškem jeziku s kratkim opisom bolezni, vrsto in odmerki generičnih zdravil. Takšno potrdilo izda osebni zdravnik ali izbrani specialist. Osebe, ki bi lahko zaradi kronične bolezni na poti izgubile zavest – npr. zaradi diabetesa, epilepsije, alergij –, naj imajo s seboj obesek ali zapestnico z opozorilom o svojem zdravstvenem stanju. Če starejši potniki redno jemljejo zdravila, jih bodo seveda vzeli s seboj – morda kar zalogo za celotno potovanje, saj je mogoče, da zdravila na poti ne bodo na voljo. Pri redni terapiji se je pametno posvetovati tudi o tem, kako bo na režim jemanja zdravil vplivala časovna razlika.

V potovalno lekarno bodo starejši potniki poleg dodatnih baterij za polnjenje morebitnih medicinskih pripomočkov in morda dodatnih očal spravili še vse, kar tudi sicer spada v potovalno lekarno: tablete proti povišani telesni temperaturi in bolečinam, tablete proti driski, zaprtju in potovalni slabosti ter morda še razkužilo, obliži, povoj, škarjice in termometer.

Za zdravje je poskrbljeno, za potencialne nevarnosti na poti tudi. Ostane samo še, da gremo!
Ampak kaj, ko potovanja včasih niso to, kar pričakujemo.

Stanka Poljanec pravi, da si ni prav nič želela potovati. Ko jo je k temu pred 15 leti nagovoril mož, je bila prepričana, da bo potovanje enkratna zgodba. Bila sta v Maroku, kjer je bilo grozno. Vse je šlo narobe – pa vendar je kmalu po prihodu domov začela razmišljati: "Če bi se prilagodila in drugače sprejela deželo, verjetno tudi ne bi bilo vse tako grozno." Dodaja še: "Treba se je le prepustiti."

Nekateri popotniki potujejo popolnoma sami, drugi s turističnimi agencijami, spet tretji tako, da agencijsko ponudbo združijo s svojimi interesi. Upokojenca Ložar potujeta sama, z avtodomom. "Kjer koli si, počneš, kar želiš, pogledaš, kar želiš, ustaviš se, kjer hočeš, in si sam svoj gospodar," našteva prednosti potovanja z avtodomom Irena Ložar.

Doživljanje in spoznavanje dežel, krajev, ljudi – to so verjetno najpogostejši razlogi za potovanja. Potovanja niso počitnice, ne stanuješ vedno v dobrem hotelu, včasih spiš na tleh, spet drugič vstaneš sredi noči …, vendar so prav potovanja tista, in ne počitnice, ki človeka spremenijo. Zakonca Poljanec pravita, da sta se zelo spremenila, odkar potujeta. Spremenila na bolje: doma pustiš predsodke, zavore, napačna prepričanja o ljudeh in njihovih navadah.

"Takrat se ti odpre nov svet in samo uživaš," pojasnjuje Marjan Poljanec, Stanka Poljanec pa dodaja: "Vsako potovanje te napolni z energijo!"