V ponedeljkovem Svetovalnem servisu, ki ga je pripravila Ana Skrt, je na vprašanja o tem, kako bolezen preprečimo in omilimo ter kakšen je postopek zdravljenja inkontinence, odgovarjala ginekologinja asist. dr. Mija Blagajne iz ljubljanskega Kliničnega centra. O inkontinenci se dolgo ni govorilo, saj je veljala za tabutemo. “Počasi ta tema prehaja okvirje tabuja, tudi s pomočjo medijev in javne razprave so ti tabuji padli,” pravi Blagajnetova.

V Sloveniji ima težave z inkontinenco tretjina odraslih žensk, torej starejših od 18 let. “Moramo pa vedeti, da se pojavnost urinske inkontinence z leti potem stopnjuje, prizadetih je več starejših žensk,” pojasnjuje strokovnjakinja. Pri mlajših ženskah je pogostejša stresna urinska inkontinenca, ki pa jo lahko odpravimo z rednimi vajami za krepitev mišic medeničnega dna.

Znaki inkontinence
Prvi znaki so nehoteno in nenadzorovano uhajanje urina. “To se sprva lahko kaže zgolj po kapljicah pri težjih fizičnih opravilih, in to je tudi oblika inkontintence, s katero se srečuje mlajša populacija. Lahko pa so prvi znaki tudi, ko se pojavi nuja po obisku stranišča, pa je to nujo vse težje in težje odložiti in včasih pride do nezgode že na poti do stranišča.” Ob tem Blagajnetova svetuje, da je ginekolog prvi, na katerega naj se obrne ženska, ki ima tovrstne težave.

Poznamo tri oblike urinske inkontinence. Najpogostejša oblika, ta zajema kar 50 odstotkov, je stresna urinska inkontinenca, pri kateri prihaja do uhajanja urina ob naporu, pri kihanju, kašljanju, ob rekreaciji, skratka vsakič, ko se poveča pritisk v trebušni votlini. "Druga oblika inkontinence, v 20 odstotkih primerih, je urgentna urinska inkontinenca, ta se pojavlja predvsem na račun čezmerno aktivnega sečnega mehurja in zanjo je značilna nenadna nuja po uriniranju, ki je ni mogoče odložiti, in če ne odidemo na stranišče, lahko pride do uhajanja urina," pravi ginekologinja. Tretja oblika je mešana urinska inkontinenca, ki predstavlja 30 odstotkov vseh primerov.

Kateri so vzroki za nastanek posamezne oblike?
Ko govorimo o stresni urinski inkontinenci, so najpogostejši vzroki vezani na način življenja, na morebitne obremenitve, gre tako za genetiko, torej kakovost mišičnega in vezivnega tkiva, pomembni pa so tudi promovirajoči vzroki, kot so starost, menopavza in nekatera zdravila.

Vse to vpliva tudi pojavnost drugih oblik inkontinence. “Torej, pomembni so vsi ginekološko-porodniški vzroki, tudi število in načini porodov, morebitne ginekološke predhodne operacije. Že sama bela rasa je eden od pomembnih vzrokov, namreč v drugih rasah tako obsežnega pojava tega stanja ni,” pojasnjuje ginekologinja.

Zelo pomembno je, in to spada v osnovno obravnavo bolnic s tovrstnimi težavami, da najprej posežemo po konservativnih ukrepih zdravljenja, kamor spadajo vaje za krepitev medeničnega dna in vaje za sam sečni mehur. "Pomembno je poudariti tudi, da morajo v primerih, ko so bolnice obilnejše, znižati telesno težo, da se zmanjša pritisk na medenično dno. Nujno se je treba izogibati tudi kajenju, ker nikotin lahko draži sečni mehur. Izogibanje kofeinu, pravemu čaju in drugim poživilnim pijačam. To so vsi tisti ukrepi, ki so povezani z ozaveščenostjo žensk, na katere lahko ženske same vplivamo," poudarja Blagajnetova. Kot dodaja, so ti konservativni ukrepi dolgotrajni in zahtevajo veliko discipline, a so tudi izjemno uspešni in nimajo stranskih učinkov.

V nekaterih primerih stresne inkontinence pa je vendarle potrebno operativno zdravljenje. “Zlati standard tovrstnega kirurškega zdravljenja predstavlja operacija s prolenskim trakcem, t. i. nenapetostnim trakcem, ki ga vstavijo pod sečnico, da bi izboljšali podporo sami sečnici,” pojasnjuje strokovnjakinji. Ob takšni operaciji se lahko takoj po vstavitvi pojavi prehodno poslabšanje oz. stopnjevanje te nenadne nuje po odhodu na stranišču. Običajno te težave minejo v nekaj tednih ali mesecih. Obstajajo tudi druge, za zdaj še poskusne oblike zdravljenja, kot je zdravljenje z mišičnimi matičnimi celicami, veliko pa se govori tudi o zdravljenju z lasersko terapijo, vendar pa pri tem še težko govorimo o konsistentnejših rezultatih tovrstnega zdravljenja, še pravi Blagajnetova.

Oddajo lahko v celoti poslušate spodaj: