Čeprav je menopavza obdobje, ki ga doživlja vsaka ženska, se tej temi še vedno nameni premalo prostora v vsakdanjih pogovorih. Foto: EPA
Čeprav je menopavza obdobje, ki ga doživlja vsaka ženska, se tej temi še vedno nameni premalo prostora v vsakdanjih pogovorih. Foto: EPA
Rižota
Mena pomeni začetek obdobja staranja telesa, zato vsi presnovni procesi potekajo počasneje in je količina hrane, ki jo ženske potrebujejo, bistveno nižja. Foto: freedigitalphotos.net
Ženskam z manjšimi težavami zdravniki predlagajo, da skušajo obvladati stres, se čim več gibljejo oziroma so vsaj trikrat na teden telesno dejavne ter da veliko pozornosti namenijo tudi zdravi prehrani. Foto: freedigitalphotos.net

Vsaka se spopada s tem obdobjem na različne načine, predvsem pa je pomembno, da se s prijateljicami veliko pogovarjate in si izmenjujete izkušnje, je v Svetovalnem servisu povedala dr. Andreja Štolfa Gruntar, specialistka ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike v Ljubljani.

Na začetku je strokovnjakinja najprej pojasnila pomen strokovnih terminov menstruacija, mena in klimakterij. Menopavza je zadnja menstruacija, ki jo ima ženska v življenju, in jo določijo takrat, ko se v šestih mesecih in več ne pojavi nobena več. Mena oziroma klimakterij pa označujeta obdobje pred in po menopavzi oziroma obdobje ob zadnji menstruaciji – perimenopavzalno obdobje, ki se lahko začne tudi deset let pred zadnjo menstruacijo, običajno pa pet. V tem času lahko ženske čutijo vročinske valove in druge spremembe. Nekatere težave obvladajo s spremembo načina življenja, za približno tretjino žensk pa je to obdobje s hudimi težavami, ko delovanje jajčnikov usiha in morajo nujno poseči po zdravilih.

Po menopavzi se stanje v telesu znova stabilizira
"Telo se navadi, da jajčniki ne izločajo več hormonov oziroma jih izločajo v bistveno manjši meri, zato se stanje v telesu umiri in se navadimo na drugačno počutje. Zagotovo pa je to obdobje za ženske s hudimi težavami precej stresno in naporno," pojasni dr. Štolfa Gruntarjeva. Čeprav se govori, da naj bi hči doživljala to obdobje podobno kot mama, to ne drži v celoti, saj se lahko doživljanje tega obdobja podeduje po tetah z očetove strani.

Še vedno se o tej temi premalo pogovarjamo
Čeprav je to obdobje, ki ga doživlja vsaka ženska, se tej temi še vedno nameni premalo prostora v vsakdanjih pogovorih. Dr. Štolfa Gruntarjeva je povedala: "Jaz se z vsako žensko v ambulanti, ki to doživlja, o tem tudi pogovarjam. Ko sem bila mlajša, nisem vedela o teh stvareh toliko. Zdaj, ko sem sama v teh letih, lahko rečem, da se z ženskami o teh stvareh zelo veliko pogovarjam. Tiste, ki nimajo težav, povedo, da jih nimajo. Z drugimi pa kar precej razčlenimo, kaj bi se lahko v tem življenjskem obdobju izboljšalo."

V Sloveniji je povprečna starost žensk, ko pridejo v menopavzo, 52 let, vendar je razpon starosti različen. Po navadi je to med 45. in 55. letom starosti, vendar so tudi izjeme. Nekatere tako že pri 40. letu nimajo več menstruacije, nekatere pa jo imajo še pri 58. letu. Pri dekletih, ki zgodaj dobijo menstruacijo, lahko nastopi obdobje menopavze pozneje kot pri tistih, ki jo dobijo pozno. V zadnjih letih ugotavljajo, da se s kakovostjo življenja podaljšuje tudi obdobje menstruacije.

Znaki, ki nakazujejo meno
"Veliko žensk prehitro pripiše različne težave meni. Najpogostejši znak je izostajanje menstruacije ali nepravilen ciklus na kakršen koli drug način, vročinski valovi, razdražljivost, nespečnost, pomanjkanje koncentracije, napadi vročice, zelo različni simptomi, vendar so ti simptomi lahko pogosto znak stresa," našteva strokovnjakinja. Včasih je težko ločiti težave, ki nastanejo zaradi pomanjkanja delovanja jajčnikov, in tiste, ki jih lahko pripišemo bistveno bolj stresnemu obdobju v življenju ženske. Sicer je pa možnost odpovedi delovanja jajčnikov lahko v katerem koli obdobju ženske. To se lahko zgodi že pri 35. letu, vendar so zelo redki primeri. Pri tako mladih ženskah je pogosto razlog za to moteno delovanje ščitnice.

Kaj svetujejo zdravniki ob nastopu mene?
Ženskam, ki imajo malo težav, zdravniki predlagajo, da skušajo obvladati stres, da se čim več gibljejo oziroma so vsaj trikrat na teden telesno dejavne in da veliko pozornosti namenijo tudi zdravi prehrani. Že s temi preventivnimi dejavnostmi si lahko zelo pomagajo. Pri tistih z zelo hudimi težavami pa zdravniki predpišejo zdravila. "Zdravimo tako, da nadomeščamo hormona progesteron in estrogen. Pri ženskah, ki nimajo maternice, lahko nadomeščamo samo hormon estrogen v različnih pripravkih in oblikah. To so lahko injekcije ali tablete, v najmanjšem mogočem odmerku, da simptomi minejo," pojasni dr. Štolfa Gruntarjeva.

Previdno pri uporabi bioidentičnih hormonih
Na trgu obstajajo tudi bioidentični hormoni, pri katerih je problem, da jih pacienti jemljejo sami, brez nadzora zdravnika. Po navadi jih kupijo po spletu. "Tudi zdravniki predpisujemo hormone, ki so praktično identični hormonom, ki jih proizvaja žensko telo, vendar jim ne rečemo bioidentični hormoni. V zdravilih, ki jih predpisujemo, je odmerek natančno določen. Pri bioidentičnih hormonih, ki so pogosto v obliki mazil, tinktur, pa vidimo, da navodila za odmerjanje niso natančno določena. Na primer eno malo žličko nanesi na spodnji del lahti in si razmaži. Ena mala žlička je lahko zelo velika. Pogosto pridemo do tega, da je prevelika in da je odmerek hormonov previsok."

Prevelika telesna teža in težave z mehurjem
Mena pomeni začetek obdobja staranja telesa, zato vsi presnovni procesi potekajo počasneje in je količina hrane, ki jo ženske potrebujejo, bistveno nižja. Pogosto pa se v tem času pojavijo tudi težave z mehurjem. O stresni urinski inkontinenci govorimo takrat, ko se pojavijo težave med tekom ali kašljanjem, o urgentni urinski inkontinenci pa pri preveč razdražljivem mehurju, ki se s pomanjkanjem hormonov bistveno poslabša. To pomeni, da moramo takoj zjutraj, ko vstanemo, na stranišče, ali ob prihodu domov iz trgovine naravnost na stranišče.

Pomagate si lahko s Keglovimi vajami in različnimi zdravili
Vaje za krepitev medeničnega dna oziroma t. i. Keglove vaje pomagajo pri urinski inkontinenci. "Po menopavzalnem obdobju se tako kot koža suši tudi sluznica, ki včasih postane suha in zelo občutljiva, tako da je moteče že samo po sebi pri dnevnem življenju ali samo pri spolnih odnosih. Takrat zdravniki pomagamo s svečkami ali mazili, ki so na podlagi estrogena. Mehur je blizu nožnice, zato tudi estrogenski receptorji v mehurju zaznajo estrogen, saj ženske po daljšem estrogenskem zdravljenju nožnice opazijo, da je njihov mehur stabilnejši."

Dr. Andreja Štolfa Gruntar poudari, da so zdrav življenjski slog, rekreacija in telesna dejavnost tisti dejavniki, ki najbolj izboljšajo počutje večine žensk z blagimi oziroma srednje hudimi pomenopavzalnimi težavami. Seveda je veliko odvisno tudi od psihičnega stanja ženske v tem obdobju in kako doživlja vse spremembe, ki nastanejo z menopavzo.

Spodaj lahko prisluhnete radijski oddaji.