Raziskovalci pozitivnih učinkov savne in savnarji postavljajo na prvo mesto sprostitev in šele zatem pozitivne učinke na zdravje. Zagotovo je to eden izmed načinov, da se izognete marsikateri bolezni in tudi prehladu, ki se nas najpogosteje loti prav v tem času. Tako kot pri vsaki stvari sta tudi tu pomembna zmernost in ob morebitnih večjih zdravstvenih težavah tudi posvet z zdravnikom.

Tudi naši predniki so gradili savne
Že v preteklosti so nekatere kulture poznale obrede, ki so bili podobni današnjim savnam. Na Finskem so bile prve savne podobne kaščam, saj so bile videti kot skladišče. Pozneje so postavili brunarice s klopmi, pred katerimi so bila običajno postavljena ognjišča s kotličkom.

Savna je stala blizu vodne površine in bila zgrajena iz lesa iglavcev. Peči so najpogosteje gradile ženske po ljudskem izročilu. V njih so naložili polena, da so se kamni razžareli, vendar ne preveč. Pred uporabo so jo prezračili, vendar je še vedno ostal vonj po dimu. Danes je obisk takšne savne posebnost, ki jo zelo cenijo na Finskem.

Savna združuje ljudi in je lahko predpriprava na temperaturna nihanja
Savnanje je kot neke vrste meditacija, kjer naj bi se ljudje sprostili in uživali v miru, piše Niko Slana v knjigi o savni. Na Finskem umetniki v savnah iščejo navdih, delavci pa sprostitev.
Po navadi se po obisku savne druženje nadaljuje ob skupni večerji in kramljanju. Kot zanimivost naj omenimo, da so jo uporabljali tudi vojaki med drugo svetovno vojno. Savna je pri severnjakih neke vrste obred, kjer se ljudje očistijo vseh strupov, se poveselijo in sprostijo od vsakdanjih obveznosti. Obiskujejo jo vsi, od delavcev, družin do športnikov.

V zadnjih letih ima tudi pri nas vse več privržencev. Prvo naj bi odprli v študijski telovadnici Tivoliju sredi 50. let. Sprva so bili obiskovalci bolj zadržani, ženskam pa je bil obisk prepovedan.

Večina ljudi danes preživi zimski čas v zaprtih prostorih, če jim ni treba zapustiti stanovanja. Temperaturnim spremembam so izpostavljeni večinoma kmetovalci, ekstremni športniki, na primer alpinisti, in drugi posamezniki, ki temperaturne razlike tudi dobro prenašajo. Eden izmed načinov, da se na prijeten in nadzorovan način pripravite na vsa vremenska nihanja, ki so v zadnjem času vse pogostejša, je tudi savnanje.

Kaj je dobro vedeti, preden se odločite za savno?
Pravila, kako uporabljati savno, ni, preprosto morate prisluhniti svojemu telesu. V savno morate vstopiti sproščeni in takrat pozabiti na čas ter skrbi in obveznosti, sicer je bolje, da se za savno ne odločite. Finci postavljajo na prvo mesto duševno sprostitev. Prav tako pred savnanjem odstranite vsa ličila in vsaj dve uri ne jejte, so povedali v Termah Čatež. Nikakor pa ne pojdite sestradani.

Obvezno prhanje pred savnanjem in po njem
Pred vstopom v savno in po savnanju se morate oprhati. Med savnanjem pa veliko počivajte, svetujejo v Termah Čatež. Po od 5- do 10-minutnem savnanju si vzemite 50 minut za počitek ali pojdite v bazen s hladno (16 °C–18 °C) ali toplo vodo (približno 36 °C). Strokovnjaki priporočajo najprej prhanje, nato kratek obisk savne, po krajšem ohlajanju pa je telo pripravljeno na višjo temperaturo, kar pomeni, da se lahko usedete na višjo stopnico. Po končanem savnanju se oprhajte s toplo vodo in milom, nato pa si vzemite čas za ohlajanje v hladni vodi, daljšo kopel in mirovanje.

V savni spoštujte pravila in upoštevajte navodila zaposlenih
Pred vstopom v savno so po navadi napisana pravila oziroma bonton, kako se je treba vesti. Lahko pa o tem povprašate znance ali se pozanimate na recepciji. Glasno govorjenje v savni ni primerno, še vedno pa lahko prijetno pokramljate s prijatelji. V savnah, kjer se izmenjuje večje število savnarjev, pa je potrebna še večja mera obzirnosti. Po navadi so savne mešane, če je običaj drugačen, ga spoštujte.

Kako dolgo boste v savni in za kako visoke temperature se boste odločili, je odvisno od vašega počutja. Pravilo je, da prvo savnanje naj ne bi bilo daljše od 8 do 12 minut, medtem ko so naslednja obdobja lahko daljša, vendar ne več kot 15 minut za tiste, ki redno obiskujejo savno. V vsakem primeru pa naj vsak sam presodi, koliko časa bo ostal v savni.

Pri vstopu v savno ne smete imeti na sebi kopalk, ampak ste ogrnjeni v rjuho. Prav tako v savno ne smete nositi hrane ali glasno poslušati glasbe oziroma kakor koli druge motiti s hrupom. V savno vstopite kar se da hitro, da so vrata čim manj časa odprta in ne prihaja v prostor hladen zrak. Po navadi vam med savnanjem v ponudbo že vključijo navadno ali mineralno vodo, čaj, ponekod tudi sok. S sabo lahko prinesete vodo. V suhih savnah je rjuha obvezna. Po navadi imajo dve, in sicer eno razprostrite na klop, drugo imate za brisanje. V parnih pa to ni priporočljivo, ker so rjuhe hitro mokre.

Kaj je dobro imeti pri roki?
V večini centrov dobrega počutja so na voljo rjuhe in brisače, imajo pa tudi milnike, če gel za prhanje pozabite doma, vendar se o tem pred obiskom pozanimajte. Priporočljivo je, da s sabo vzamete še kakšno brisačo, natikače, kopalni plašč, milo, šampon, kreme in morda še kaj. V savno stopite hitro in sedite na prosto mesto. Med počivanjem lahko vzamete s sabo predvajalnike za glasbo ali revije, knjige. Ponekod imajo na razpolago tudi dišave, vendar če vam ne ustrezajo, lahko prinesete kakšno tudi s sabo. Če imate dovolj prostora, lahko noge iztegnete ali ležete, odvisno, koliko ljudi je v savni. Če se ne počutite dobro, pa savno brez odlašanja zapustite ali se presedite.

Vzemite si dovolj časa za ohlajanje telesa, da se ne prehladite
Savnanje je sestavljeno iz ogrevanja in ohlajanja telesa. Pri savnanju se temperatura telesa zviša za od 2 do 3 °C, površinsko pa se koža ogreje do 40 °C. Ko iz savne skočite v bazen s temperaturo 16–18 °C, se ožilje aktivno skrči, zato v obdobju umirjanja ne čutite mraza. Pri skupinskih savnah so po navadi ohlajevalni bazeni, pri individualnih se najprej oprhajte, popijte vodo ali čaj in si vzemite od 15 do 20 minut za počitek, nato lahko znova stopite v savno. S skrčenjem ožilja se prekine potenje in podaljša oddajanje toplote. Pred odhodom iz savne si vzemite dovolj časa za ohlajanje telesa, da se ne prehladite.

Postopek pa naj bi bil takšen, da najprej začnete ohlajati noge, nato roke in dlani, na koncu pa še druge dele telesa. Vsekakor pa si vzemite dovolj časa, sicer se boste znojili še v oblačilih. Po priporočilih strokovnjakov si vsakdo izbere svoj način ohlajanja, ki mu najbolj ustreza.

V savno pojdite zdravi ali se pred obiskom posvetujte z zdravnikom. Zaradi nizkega ali visokega krvnega pritiska se lahko pojavita vrtoglavica in tudi kratkotrajna izguba zavesti. Zato je dobro, da savno obiščete s prijatelji, tako lahko drug na drugega malo popazite.

Savna je načeloma priporočljiva za vse razen srčne bolnike, epileptike, rakave bolnike in bolnike s kožnimi boleznimi. Če imate kakšne težave in niste prepričani, da je obisk savne za vas zdrav, se predtem posvetujte z zdravnikom. Tudi če ste malo prehlajeni, savno lahko obiščete, izognite pa se ji, če imate vročino. Ob morebitnem slabem počutju pa imajo zato usposobljeno medicinsko osebje, ki vam ustrezno pomaga, so pojasnili v Termah Čatež.

Pozitivni učinki na zdravje
Za nekatere so redni obiski savne s tovrstnimi težavami koristni, saj se organizem navadi na temperaturne spremembe. Z znojenjem se iz telesa izločajo tudi strupi, vendar s savno ne rešite nezdravega življenjskega sloga, kot so nezdrava prehrana, kajenje in pitje alkohola. Pri nekaterih boleznih ima savna pozitivne učinke, na primer bronhitisu, vnetju nosnih in čelnih votlin, slabi prekrvavitvi, revmatizmu, krčnih žilah, pomanjkanju teka, glavobolu, pri težavah s čezmerno ali prenizko težo.

Po savnanju je koža lepša, zato jo priporočajo ljudem z mastno ali normalno kožo, saj je koristna za obnovitev kožne povrhnjice in čiščenje znojnic. Priporočljivo je, da se v savno odpravite enkrat tedensko, zato si takrat vzemite čas tudi za nego obraza. Po savnanju kožo namažite z mlekom ali primerno kremo za obraz. Savnarji ne postavljajo na prvo mesto zdravja, čeprav se pozitivnih učinkov zavedajo, ampak sprostitev. Če boste hodili v savno, ne boste shujšali, temveč boste izgubili nekaj tekočine, zato bo tehtnica pokazala manj. Obisk savne je priporočljiv predvsem v času prehladnih obolenj, da se telo očisti in preznoji.

Parne savne imajo nižjo temperaturo kot suhe
Turške oziroma parne savne imajo nižjo temperaturo, ki se s paro viša, vendar le do 50 °C. Podobno temperaturo imajo biosavne, ki so kombinacija parnih in suhih, kjer temperatura običajno ne preseže 60 °C. Dodajo jim eterična olja, zato jih imenujejo tudi zeliščne savne. Parna savna je primerna za inhalacijo in jo priporočajo predvsem v času prehladov. Ponekod dodajo v parno tudi sol – solna savna. V finskih ali suhih savnah gostje kamne polivajo z vodo in s tem višajo temperaturo, ki je tu po navadi od 70 do 100 stopinj. V infra rdeči savni so temperature nekje od 50 do 60 °C, ker se grelci vklapljajo na vsakih par minut, zato ste lahko tam dalj časa, vendar ne več kot 20 minut.