Tako kot druge vrtnine, je posebej zdravo tisto zelje, ki je bilo pridelano v bližini in zato ni predolgo potovalo do našega krožnika. Foto: EPA
Tako kot druge vrtnine, je posebej zdravo tisto zelje, ki je bilo pridelano v bližini in zato ni predolgo potovalo do našega krožnika. Foto: EPA
Prof. Janez Bogataj pravi, da so najboljše zelje pri nas pridelovali na področju Ilirske Bistrice. Foto: Robert Bogataj

Zaradi glukozinolatov iz zelja, ki se med postopkom fermentacije - kot tudi rečemo kisanju, spremenijo v močne antikarcenogene snovi, naj bi uživanje zelja preventivno delovalo proti raku. Prav kislo zelje je tudi eden izmed najcenejših virov vitamina C, pri nas ga pridelamo okrog štiri tisoč ton na leto.

O tem, zakaj je zelje zdravo in kakšnega lahko uporabimo za kisanje, prisluhnite v oddaji Svetovalni servis, kjer so gostili prof. Janeza Hribarja iz Biotehniške fakultete v Ljubljani.


Kako ga kisamo doma?
Zelje je ena izmed redkih vrtnin, ki jo pri nas še vedno množično pridelujemo. Zaradi višjih temperatur naj bi bilo letošnje zelje, ki je zraslo na vrtu, sicer manj primerno za kisanje.

Da bi pripravili 50 kilogramov kislega zelja, potrebujemo sto kilogramov surovega zelja. Proces kisanja najbolje poteka pri približno 18. stopinjah celzija. Zelje lahko kisamo v glavah ali pa ga pred kisanjem naribamo na nekje 2-4 milimetre debele rezine. Zelje vedno tudi solimo. Pri ribanemu zelju lahko sol dodajamo med plasti zelja, kadar kisamo zelje v glavah, pa sol dodamo v vodo in z njo zelje zalijemo. Količina soli je enaka dvema odstotkoma teže zelja. Več o postopku so razkrili v oddaji Svetovalni servis.