Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela ključne dokumente za osamosvojitev Slovenije, dan pozneje je sledila slovesna razglasitev samostojnosti in neodvisnosti, ko je pred DZ-jem zaplapolala zastava novonastale države. Že naslednji dan je sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna.
"Slovenija je bila rojena v naročju ljudske enotnosti, ki pa ni padla z neba, ampak je bila plod zelo iskrenega, dostikrat zahtevnega in zapletenega političnega sodelovanja. V 30 letih smo ogromno storili za naš razvoj. Seveda so bile tudi napake in stranpoti, a katera država jih nima," je dejal Pahor. Po njegovih besedah je Slovenija zdaj ugledna članica mednarodne skupnosti.
Predsednik je poudaril, da je Slovenija navznoter socialno povezana in gospodarsko napredna država. "Ima prijatelje po vsem svetu, nima nobenega sovražnika. Slovenija je varna država," je dejal. Izrazil je upanje, da smo po grenkih izkušnjah in številnih skrbeh morda res prišli na konec epidemije. Pozval je še državljane, naj se v korist vseh odločijo za cepljenje.
Sicer so predstavnice projekta Slovenija kvačka ob 30-letnici samostojne Slovenije Pahorju podarile velik kvačkan državni grb, ki simbolično povezuje vso državo. Pred predsedniško palačo pa je v poklon dnevu državnosti postrojena častna straža garde Slovenske vojske.
Pahor je v predsedniški palači priredil tudi sprejem za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve in civilnih žrtev ter ranjenih v vojni za Slovenijo. Ob tem je izpostavil pomen žrtev osamosvajanja in pozval k sprejetju rešitev, s katerimi se bo država oddolžila za njihov prispevek k nastanku države. Popoldne je Pahor na Kongresnem trgu položil venec ob Spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Pri tem ga je spremljal predsednik DZ-ja Igor Zorčič.
Janša v poslanici: Sanje so postale resničnost
"Pred tridesetimi leti smo si izborili svobodo, da lahko odločamo sami o sebi. Na Slovenskem smo postali sami svoji gospodarji. Sanje so postale resničnost. Svobodno in samostojno Slovenijo, ta dragoceni sad truda generacij Slovenk in Slovencev, smo končno dočakali," je v poslanici ob današnjem prazniku zapisal premier Janez Janša. Ob tem je dodal, da je za nami težko leto. "Z obilo potrpežljivosti, odrekanj in volje smo se prebijali skozenj. Po enem letu je razumljivo, da zmanjkuje volje in ni treba veliko, da val nezadovoljstva in črnogledosti pljuskne čez rob. Ustvarjanje napetosti, širjenje sovraštva in nestrpnosti, pozivi k izključevanju in celo smrti, kar spodbujajo in celo namerno netijo nekatere politične stranke in posamezniki, je v teh težkih časih sila neodgovorno in nevarno."
Kot je zapisal, lahko, če se danes ozremo nazaj, vidimo, da smo dosegli zelo veliko, da pa smo marsikatero priložnost tudi zamudili. "Da smo na nekatere od vrednot, na katerih je nastala samostojna Slovenija, pozabili. Da smo nekje na poti začeli celo izgubljati stik s tistim v nas samih in v narodu, kar nas ohranja od nekdaj in nam je pred 30 leti dalo moč zato, da smo dosegli nemogoče. A nič ni zamujeno. Še vedno smo isti narod, ki je lahko spet močan, odločen in pogumen, ko je treba. Zato se ob okrogli obletnici spet spomnimo, kako pomembno je pogumno vztrajati in se ne prepustiti črnogledosti in malodušju."
Opomnil je tudi, da so izzivi današnjega časa zahtevni. "A če bomo našo prihodnost gradili na spoštovanju drug drugega, sprejemanju naše različnosti in pomembnosti dialoga med različno mislečimi ter predvsem spoštovanju vrednot, na katerih je nastala samostojna Slovenija, se nimamo česa bati."
Hojs: Ključno vlogo na osamosvojitveni poti je odigrala tudi slovenska policija
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je ob današnjem dnevu državnosti spomnil, da je ključno vlogo na osamosvojitveni poti Slovenije pred 30 leti odigrala tudi slovenska policija. "Svoje poslanstvo je policija takrat opravila z odliko, in to svojo neomajno držo ohranja tudi danes," je poudaril Hojs. Dodal je, da je dan državnosti med najpomembnejšimi državnimi prazniki v zgodovini Slovenije in njene samostojnosti. "To je dan, ko je slovenski narod po dolgih letih hrepenenja, upanja in (primoranega) sobivanja v različnih državnih oblikah in ureditvah zaživel v lastni državi – v državi po svoji volji in v kateri je prvič na najpomembnejše mesto postavljena blaginja slovenskega naroda." Obdobje večmesečnih osamosvojitvenih procesov in priprav na sklepno dejanje 25. junija 1991 je bilo zahtevno in naporno ter je od vseh zahtevalo premočrtnost, odločnost in tudi brezkompromisnost. "Cilj je bil namreč en in edini – samostojna in lastna država – in od tega nismo želeli odstopiti za nobeno ceno," je v poslanici ob današnjem prazniku ter pred dnevom slovenske policije poudaril Hojs.
"27. junij je dan slovenske policije, in to ne po naključju – je spomin in opomin na odločen spopad za mejni prehod Holmec leta 1991 in neomajno predanost komaj rojeni slovenski državi. Svoje poslanstvo je policija takrat opravila z odliko, in to svojo neomajno držo ohranja tudi danes," je prepričan Hojs. Spomnil je še, da je slovenska policija v svoji zgodovini prehodila dolgo in zahtevno pot, ki ne zajema zgolj zadnjih 30 let, saj je že od sredine 19. stoletja "trdno zavezana zagotavljanju varnosti, spoštovanju zakonodaje in visoki profesionalnosti". Slovenska policija tako po navedbah Hojsa ostaja zavezana poslanstvu in vrednotam sodobne policije.
Čestitke iz slovenskih političnih vrst
Ob praznovanju 30 let samostojne Slovenije so v parlamentarnih strankah poudarili dosežke v zadnjih treh desetletjih, v delu opozicijskih strank, ki se ne bodo udeležile osrednje državne proslave, pa so ob tem tudi kritični do potez aktualne vlade.
Kot so na Facebooku zapisali v stranki SDS, danes praznujemo čas poguma in enotnosti. "Pred 30 leti smo zbrali pogum in uresničili večstoletne sanje po lastni državi. To je bil čas, ki bo za vedno zapisan v zgodovino slovenskega naroda. Bil je čas, ko smo obranili domovino pred agresorjem, in čas, ko smo stali in obstali," so zapisali. Z današnjim praznovanjem dneva državnosti in z izobešanjem slovenske zastave po navedbah največje koalicijske stranke pred našimi domovi obudimo spomin na enotnost in pogum slovenskega naroda. Naj nam bosta vzor tako za današnji dan kakor tudi za čas, ki prihaja, so pozvali.
Tudi predsednik NSi-ja in obrambni minister Matej Tonin je spomnil na dogajanje pred 30 leti. "Naša država nam ni bila podarjena, izbojevana je bila v vojaškem spopadu z mnogo močnejšim nasprotnikom, mednarodno priznana pa z modrimi političnimi potezami takratnih politikov. Uspelo nam je, kar redko uspe celo velikim narodom, in na to smo lahko resnično ponosni!" je dejal v videonagovoru, objavljenem na Twitterju. V treh desetletjih smo po njegovi oceni na vseh področjih dosegli velik napredek in povečali blaginjo vseh prebivalcev. Kot je še dejal, potrebujemo kanček več optimizma, veseliti se moramo naših uspehov in znati stopiti skupaj, ko je to najbolj potrebno.
Po oceni predsednika SMC-ja in gospodarskega ministra Zdravka Počivalška je 30 let državnosti trenutek za temeljit razmislek o našem položaju, naši skupni prihodnosti. "Kljub napeti atmosferi v naši državi lahko realno ugotovimo, da nam gre dobro. Res je, da nas kregarije ovirajo pri tem, da bi bilo še bolje, a vsekakor smo v teh treh desetletjih postavili na noge državo, zgradili močno gospodarstvo in zagotovili socialno stabilnost ter se pridružili najbolj razvitim državam," je ocenil. Pozval je, da pot Slovenije za prihodnjih 30 let zastavimo tako, da gradimo prihodnost na doseženih uspehih, kot tudi na izkušnjah napak in pomanjkljivostih, ki jih lahko odpravimo, ter da v odločanje o našem skupnem življenju vključimo mlade generacije.
Predsednica SD-ja in evropska poslanka Tanja Fajon pa je v poslanici ob današnjem prazniku zapisala, da je država veliko več kot vlada, institucije, zakoni in ozemlje. "Država smo vsi mi. Vem, da smo s pravo spodbudo, pravo vizijo in skupno zastavljenimi cilji ljudje pripravljeni trdo delati za to, da bo naša domovina vendarle odrasla. Da smo jo ljudje, ki smo njeno ime, sposobni pripeljati do tega, da dokončno pretrga svojo popkovino, se oddalji od starih vzorcev in prestopi nazaj med zvezde," je dodala. Fajon je sicer danes sporočila, da odpoveduje svojo prisotnost na današnji državni proslavi na Trgu republike v Ljubljani zaradi prepovedi udeležbe borčevskih praporščakov tik pred proslavo.
Predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, ki se prav tako ne bo udeležil proslave, se je v zapisu na Facebooku spomnil časov slovenskega osamosvajanja in poudaril, da domoljubje ni rezervirano samo za nekatere, temveč je pravica in dolžnost vseh. "Ne kaže se samo v pesmih in hvaljenju lastnih zaslug, temveč se izkazuje z aktivnim bojem za demokracijo. Nismo tako razdeljeni, kot bi si nekateri želeli. Daleč od tega. Zato ponosno izobesimo slovensko zastavo, ki ni zastava nobene stranke, temveč pripada vsem," je pozval.
Tudi v Levici so se v svojem zapisu na Twitterju dotaknili domoljubja. "Očitali nam bodo, da smo nedomoljubni, ker se ne bomo udeležili današnje uradne proslave ob dnevu državnosti na Trgu republike v Ljubljani. Ampak kakšno domoljubje je to, ki se mora skrivati pred lastnimi prebivalci v zabarikadirani prestolnici, za ograjami, ki jih straži več kot 500 policijskih specialcev?" se sprašujejo. Kot so dodali, "samooklicani osamosvojitelji, ki se tako radi sklicujejo na domoljubje, želijo pod pretvezo, da smo vsi ponosni slovenski državljani, zakriti dejstvo, da v resnici nismo vsi na istem in da so za to odgovorni prav oni".
Predsednica SAB-a Alenka Bratušek se je na Twitterju spomnila dogajanja pred 30 leti, ko je na Trgu republike stala polna upanja in poslušala besede nekdanjega predsednika Milana Kučana, ki je rekel, da so danes dovoljene sanje, jutri pa je nov dan. "Marsikaj smo dosegli, marsikaj je šlo narobe, sama pa si najbolj želim, da bodo na našo Slovenijo ponosni mladi," je dejala.
Naj se ob današnjem prazniku zazremo v prihodnost in svetu dokažemo svojo veličino, so na Facebooku pozvali v stranki DeSUS. "Slovenski narod si je skozi zgodovino moral vedno utirati pot za svoj obstanek, zato ni pretirano reči, da je razvil izjemen občutek za preživetje. Nemalokrat smo se znašli v zaničevanem in podrejenem položaju, a smo se – povezani – uspeli ubraniti in ohraniti," so poudarili. Narod, združen v skupni želji, je po navedbah DeSUS-a pokazal, da nismo le prebivalci neke dežele, smo državljanke in državljani, ki smo ponosni na svoje korenine.
Ob dnevu državnosti je na Twitterju čestitala tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga. "Slovenska država lahko temelji le na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin ter demokraciji – tako kot pravi Majniška deklaracija iz leta 1989," je opomnila.
Vse dobro Sloveniji zaželeli tudi v institucijah EU-ja in evroposlanci iz Slovenije
"Vsem slovenskim prijateljem čestitamo ob dnevu državnosti! Želimo vam lep dan," je v voščilu na Twitterju v slovenščini zapisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Vesel dan državnosti je na Twitterju Sloveniji zaželela tudi Evropska komisija, ki je ob tem spomnila, da se je naša država EU-ju pridružila leta 2004 v okviru največje širitve Unije do zdaj.
Komisar za krizno upravljanje iz Slovenije Janez Lenarčič je vsem državljanom zaželel "lepo praznovanje dneva državnosti in odločno pot naprej, v skladu z vrednotami in načeli, ki smo jih kot temeljno vodilo naše države skupaj dogovorili pred 30 leti".
Sloveniji je na Facebooku čestitalo tudi predstavništvo Evropskega parlamenta v Sloveniji. "Demokracija in suverenost nista za vselej zagotovljeni, za njuno trdnost in vitalnost se moramo vsi aktivno zavzemati iz dneva v dan," so zapisali.
Vse najboljše so Sloveniji ob prazniku zaželeli tudi slovenski evroposlanci. "Naj nam tokratno praznovanje dneva državnosti prinese močno sporočilo o tem, kako veliki smo lahko kot narod, če se povežemo v skupni ideji. Zgolj povezani in enotni lahko premagamo težke preizkušnje in dosegamo velike zmage," je tvitnil Milan Zver (EPP/SDS). Ljudmila Novak (EPP/NSi) je že na predvečer praznika zapisala, da je "samostojna država veliko več kot le en politik". "Osamosvojitvena politika je bila predvsem posledica želje Slovenk in Slovencev po svoji lastni državi. Brez ljudi tudi države ni," je poudarila. Danes je dodala, da si Slovenija zasluži več medsebojnega spoštovanja.
K večji enotnosti in povezanosti pa je ob praznovanju 30-letnice samostojnosti pozval evropski poslanec Franc Bogovič (EPP/SLS). "Upam, da bo zgledom slovenskega naroda, uspešnim posameznikom, sledila tudi naša politična srenja, da bomo vsi skupaj najprej ponosno in veselo proslavili 30-letnico naše čudovite države, potem pa izkoristili priložnost in se izkazali pri predsedovanju Slovenije Svetu EU-ja," je zapisal na svoji spletni strani. Vse najboljše so Sloveniji prav tako zaželeli Klemen Grošelj in Irena Joveva (oba Renew/LMŠ) ter Milan Brglez in Tanja Fajon (oba S&D/SD), ki je v poslanici zapisala, da je država veliko več kot vlada, institucije, zakoni in ozemlje.
Blinken: Slovenija je postala dinamična demokracija
Slovenija ob današnjem dnevu državnosti prejema tudi čestitke iz tujine. Ameriški državni sekretar Anthony Blinken je v čestitki ob dnevu državnosti zapisal, da je Slovenija v 30 letih postala dinamična demokracija in vodilna regionalna sila pri spodbujanju varnosti in evroatlantskega povezovanja na Zahodnem Balkanu. "Združene države Amerike in Slovenija še naprej nadgrajujejo svoje dvostranske trgovinske in naložbene vezi, akademska partnerstva in sodelovanje pri inovacijskem napredku v znanosti in tehnologiji. V okviru naših prizadevanj za oživitev in dvig ravni ambicij partnerstva med ZDA in EU-jem se veselimo tudi tesnega sodelovanja s Slovenijo, ki bo 1. julija prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije," je še zapisal.
Predsednik Italijanske republike Sergio Mattarella je zapisal, da državi bogatijo pogosti stiki na ravni civilne družbe in obeh avtohtonih manjšin v obeh državah. Izrazil je trdno prepričanje, da je pot, ki sta jo s predsednikom Pahorjem začrtala ob obisku v Trstu in Bazovici julija lani odprla nove perspektive v vse večjem enotnem nastopanju, kar velja poglobiti. V tem kontekstu bo tudi izbor Gorice in Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture 2025 prispeval k okrepitvi prijateljskih vezi med Slovenijo in Italijo.
Predsednik Zvezne republike Nemčije Frank-Walter Steinmeier je zapisal, da je 25. junij 1991, ko je prvi demokratično izvoljeni slovenski parlament razglasil neodvisnost države, pomenil tudi nov začetek odnosov med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo. Danes je sodelovanje naših držav na gospodarskem, političnem in kulturnem področju tesnejše kot kadar koli prej, z izzivi našega časa pa se spoprijemamo skupaj in solidarno, je zapisal nemški predsednik.
Čestitke kar dežujejo
Pahorju so med drugim čestitali tudi predsednik Ruske federacije Vladimir Putin, predsednik Republike Hrvaške Zoran Milanović, predsednik Republike Turčije Recep Tayyip Erdogan, predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden, japonski cesar Naruhito, belgijski kralj Philippe, švedski kralj Karl XVI. Gustav, španski kralj Filip, predsednik Republike Avstrije Alexander Van der Bellen, predsednik Češke republike Miloš Zeman, predsednik Zvezne republike Nemčije Frank-Walter Steinmeier, predsednik Finske Sauli Niinistö, predsednik Švicarske konfederacije Guy Parmelin, predsednik Romunije Klaus Werner Iohannis, predsednik Republike Bolgarije Rumen Radev, predsednik Alžirije Abdelmadžid Teboune, predsednik Republike Peruja Francisco Sagasti, predsednica Slovaške republike Zuzana Čaputova in drugi.
Putin je v čestitki izrazil zadovoljstvo nad rusko-slovenskimi odnosi, ki temeljijo na dobrih tradicijah prijateljstva, kulturne in duhovne bližine. Izrazil je prepričanje, da bi interesom obeh narodov ustrezal nadaljnji razvoj konstruktivnega dvostranskega sodelovanja na različnih področjih. Predsedniku republike je zaželel zdravja in uspehov, državljanom Slovenije pa blaginje in napredka.
Čestital je tudi mufti Nevzet Porić, ki je prvič po imenovanju za muftija vodil petkovo molitev v muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani. Zaželel ji je veliko uspeha in blaginje tudi v naslednjih 30 letih, so na spletni strani zapisali v Islamski skupnosti v Sloveniji.
Mufti je naštel dosežke skupnosti, zaključeno gradnjo kulturnega centra pa izpostavil kot največji dosežek v obdobju slovenske demokracije. Spomnil je tudi na nekatera nerešena vprašanja z državo, denimo na vprašanja glede položaja imamov, obrezovanja dečkov in posebne prehrane za otroke v šolah.
Po njegovih besedah islamski skupnosti ni bilo nič podarjeno, ampak je vse plod njenih prizadevanj in odrekanja. Vernike je pozval k sožitju, spoštovanju različnosti in k še boljši integraciji v slovensko družbo. "To je naša država, naša domovina, in mi smo sestavni del slovenske družbe. Na ta način moramo vzgajati svoje otroke," je povabil.
Istrske občine s skupno proslavo
Na predvečer državnega praznika so štiri istrske občine v Portorožu prvič pripravile skupno proslavo. Kot so zapisali na piranski občini, so želeli s tem še enkrat dokazati željo po enotnosti tega prostora. Slavnostni govornik je bil predsednik države Borut Pahor, ki je znova poudaril, kako pomembno je medsebojno razumevanje, povezanost in enotnost. Velika vseljudska enotnost, ki se je danes spominja predsednik države, pred tridesetimi leti ni padla z neba, bila je plod sodelovanja, je dejal Pahor. "Razlike med nami, ko smo prestopili prag Bučarjeve skupščine, so bile velike. Večje, veliko večje, kot so tiste, o katerih razpravljamo danes."
Kot je za Radio Slovenija poročala Tjaša Škamperle, so štiri istrske občine praznik prvič praznovale skupaj. To je zametek skupne kulturne strategije, plod sodelovanja, pravi ankaranski župan Gregor Strmčnik. "Zagotovo je današnji večer pokazal, kako pravilna je odločitev, da kulturni prostor povežemo kot enotno kategorijo in da s takim povezovanjem na temelju kulture, ki je gonilo vsega, delamo tudi v prihodnje."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje