Današnje dogajanje po mnenju protestnikov temelji na uporu, združevanju in pogledu v prihodnost. Proslava je odprta za vse ljudi, brez ograj, saj da gre za praznik ljudstva in ne praznik političnih elit in enostranskega pripisovanja zaslug, kot to udejanja zdajšnja vlada.
Protivladni protestniki so se na alternativni proslavi na Prešernovem trgu sredi Ljubljane zbrali ob 19. uri in hitro napolnili trg ter deloma okoliške ulice, predvsem Čopovo. Eden izmed vidnejših petkovih kolesarjev, ki običajno povezuje dogajanje, Jaša Jenull, pa je množico pozdravil z besedami: "Dobrodošli vsi na praznik ljudstva, na praznik upora!" Na Prešernovem trgu je bilo opaziti številne transparente, uperjene proti trenutni vladi, na katerih je pisalo "Dol s to pokvarjeno vlado!", "Dovolj korupcije!", "Nočemo vlade, ki laže in krade!", "Stop diktaturi!", "Svobodo, ne janšizem", "Ta vlada je nora!" itd.
Na enega izmed transparentov pa so protestniki zapisali tudi: "Slovenija, radi te imamo!"
Rumene jopiče odstranila policija
Tik pred začetkom alternativne proslave je na Prešernovem spomeniku transparent z napisom Domoljubju pravite fašizem, da branite svoj komunizem, razvila tudi skupina provokatorjev t. i. rumenih jopičev, kar je privedlo do takojšnjega konflikta s preostalimi udeleženci. Množica je začela proti rumenim jopičem skandirati "fašisti", začelo pa se je tudi prerivanje, saj je med drugimi starejša sivolasa gospa rumenim jopičem poskušala iz rok iztrgati transparent, ki so ga držali ob spomeniku. Jenull je nato policiste pozval, naj "odstranijo neonaciste dol s Prešernovega spomenika, če ne, jih bomo mi". Policisti so nato res posredovali in ustavili prerivanje ter odstranili skupinico rumenih jopičev. Dogajanje je po tem potekalo povsem mirno ob spremljavi številnih policistov, ki so zgolj opazovali od daleč.
Nevenka Lekše: Zahtevamo pol sedežev v parlamentu
Začeli so se nagovori predstavnikov civilne družbe, prva pa je spregovorila predstavnica Ženskega lobija Slovenije Nevenka Lekše. Opozorila je na spolne stereotipe in negativne predsodke do žensk ter poudarila, da v Ženskem lobiju zahtevajo "pol sedežev v vladi in parlamentu za ženske, da dokažemo, da smo sposobne humane rešitve oblikovati in spreminjati v delujoče politike."
Spregovoril je tudi veteran vojne za Slovenijo Miloš Šonc. "Kako to, da Pahor, Janša in Zorčič ne slišijo vseh nas, ki smo povedali, da vodijo državo napačno," se je vprašal in dodal, da vse skupaj postaja zelo podobno letoma 1920 in 1933. "Vlada z uničevanjem sodstva, STA-ja dokazuje svojo zlonamernost. Koliko ljudi se je utopilo v Kolpi iščoč boljše življenje? Kdaj bo odstranjena Cerarjeva žica? Dovolj je! Čim prej odidite s političnega prizorišča," je še dejal.
K mikrofonu je stopil tudi Ratko Stojilković, predstavnik izbrisanih. "Danes bi Aco Todorović praznoval 66. rojstni dan. Aco, počivaj v miru. Novinarji so pisali, opozarjali na krivice, ki so se nam dogajale, zdaj bi radi izbrisali tudi njih. Ne bomo dovolili, da nam izbrišejo državo, smrt janšizmu!" je dejal pred množico.
Jerkič: Mi smo zaslužni za socialno državo, uničiti nas hočejo
Predstavnica sindikatov Lidija Jerkič je poudarila, da Slovenija v 30 letih ni razvila demokratične in pravne kulture."Ni dovolj, da si demokratično izvoljen, tudi po volitvah potrebujemo demokracijo. In spoštovanje zakonov ne velja le za ljudstvo, v prvi vrsti velja za vlado," je poudarila. "Strankarska politika se oddaljuje od osamosvojitvenih ciljev. Ni več skupne ideje, kaj hočemo. To vedo oni, preostali čakamo, če bo kaj ostalo. Dialog ni govor enega, tudi socialni dialog je zgolj spomin, vračamo se na ulice," je napovedala. Kot je še dodala Jerkič, gre sindikatom zasluga, da je Slovenija še vedno socialna država, zato jih vlada poskuša uničiti. "Le nam gre zahvala, da imamo javno šolstvo in javno zdravstvo, da družba ni izrazito razslojena, da obstajajo zakoni, ki varujejo delavke in delavce, da imamo sistem kolektivnih pogodb, čeprav vedno bolj šibek."
Zbrane je nagovorila tudi predstavnica okoljevarstvenih organizacij Gaja Brecelj, ki je prisotne spomnila na referendum o noveli zakona o vodah in poudarila, da bo ljudstvo tisto, ki bo zaščitilo največje državno bogastvo – vodo. Pozvala je k čim večji udeležbi na referendumu in oddaji glasu proti. "Naša voda ni na prodaj! Novela zakona omogoča gradnjo na obrežju, na stežaj se odpirajo vrata za privatizacijo. Sedeti ob obali si bodo lahko privoščili le še bogati. Piti iz pipe si marsikje ne morejo več privoščiti!" je opozorila in dodala, da vladi sporočajo: "Prste stran od naše vode!"
Novinar Radia Študent Jaka Virant pa je na proslavi poudaril pomen medijske svobode. Kot je še dejal, je neodvisnost medijev osnova demokracije, zato mediji nikoli ne smejo postati "podaljšek politikantske kratkovidnosti". "Države nastanejo in propadejo, RŠ igra naprej," je dodal.
Predstavnica študentov Sara Sveti Sharan je poudarila, da je študentska populacija med epidemijo potonila na socialno in ekonomsko dno. Vlado je pozvala še, da vsem študentkam in študentom omogoči kakovosten zaključek študijskega leta, da zagotovi varno študijsko okolje brez nasilja, spolnega nadlegovanja in trpinčenja ter da umakne spremenjena določila zakona o tujcih, ki zaostrujejo pogoje, pod katerimi lahko tuji študenti pridobijo dovoljenje za začasno prebivanje v času študija v Sloveniji. "Študentje smo na faksu zaradi znanja samega, ne pa zaradi reprodukcije mačističnih struktur. Ne zanima nas, kakšne sanje so nam danes dovoljene, študij je pravica!" je sklenila.
Filozof Rado Riha je poudaril, da je upor upravičen. "Smo se za to borili? Nikakor ne! Kolesarski protesti nasprotujejo avtoritarnemu vsiljevanju Janševe vlade. Drzni si misliti! Upravičeni smo do upora krivici, podrejanju in poniževanju. Enotno ljudstvo ne bo premagano, to smo mi!" je dejal.
Svoboda – 30 pojmov za 30 let Slovenije
Umetniška kreacija skupine Protestival, poimenovana Svoboda, je simbolično kot velika lutka ženske predstavljala prihodnost Slovenije. Spremljalo jo je 30 belih balonov, ki so opominjali na ključne vrednote protestniškega gibanja: svobodo govora, enakopravnost, vladavina prava, socialna varnost, kultura in umetnost, razvoj znanosti, javno izobraževanje, svoboda medijev, javno zdravstvo, delo za mlade, dostojne pokojnine, zaščita manjšin, pitna voda, ljudje in okolje, dostopna stanovanja, javni prevoz, razbremenitev delavcev, obdavčitev elit, odgovorna politika, civilna družba, transparentnost, solidarnost, delavske pravice, socialna varnost, trajnostne strategije, podnebna pravičnost, odrast, direktna demokracija, avtonomni prostori, skupnost itd.
Jenull je ob koncu protesta prebral 30 zahtev in želja ob 30-letnici države, ki so jih napisali na balone in jih nato spustili v nebo. Napovedal je protestno ljudsko skupščino tudi za naslednji petek. "Okrepimo vrste civilne družbe za prihodnje boje!" je dejal.
V okviru Protestne ljudske skupščine, ki so jo organizirali pred slabim letom dni, so zbrane predloge 3000 udeležencev uredili v knjižici Smernice protestne ljudske skupščine, ki so jo na današnji alternativni proslavi v večjem številu delili med udeležence. Razdelili so tudi veliko število rdečih kolesarskih zvoncev z zaščitnim znakom petkovih kolesarjev – Triglavom, na katerem je narisano kolo.
Jenull: Najlepši dan državnosti
Alternativna proslava se je sklenila praktično sočasno z začetkom uradne na Trgu republike ob 21. uri. "To je bil najlepši dan državnosti, hvala vsem, ki ste prišli! Se vidimo naslednji petek!" je zbrane na koncu nagovoril Jenull, množica pa se je nato mirno razšla.
Manjša množica ljudi je potem odkorakala na Slovensko cesto, kjer je dostop do Trga republike onemogočila policija. Glasno so zvončkljali, žvižgali in policistom skandirali "čuvate lopove".
Razklanost v družbi in dve proslavi
Kljub okroglemu jubileju 30 let samostojne Slovenije tako tudi tokrat ni bilo enotne udeležbe na proslavi, ne iz vrst politike ne družbe. "Današnja alternativna proslava bo vse tisto, kar državna proslava ni. Vključujoča, ljudska, polna vsebine in vizije, kreativna, navdihujoča in hkrati borbena. Usmerjena v prihodnost in zagotavljanje blagostanja za vse," so pred dogodkom napovedali v protestni ljudski skupščini, v okviru katere delujejo t. i. petkovi protivladni kolesarji, ki proti vladi Janeza Janše protestirajo že skoraj leto in pol.
Proslava je po njihovih besedah odprta za vse ljudi, ki prepoznajo, da gre za praznik ljudstva, ne pa za praznik političnih elit in enostranskega pripisovanja zaslug, kot ga udejanja Janševa vlada.
"Ne bomo dovolili, da država drsi v fašizem"
"Celotna tema tokratne proslave bo usmerjena v prihodnost. Prebivalke in prebivalci imamo dovolj razprtij izpred 30 let, ki nas že vseh teh 30 let spremljajo v vseh preživetih debatah, obtoževanjih in manipulacijami z zgodovino, ki služijo predvsem za nenehne političnih boje in nabiranje točk tako enih kot drugih. Ljudje si predvsem želimo dostojnega in svobodnega življenja. Trenutne politične stranke in njihove veljaki pa so nas večinoma razočarali in Slovenija ni upravičila pričakovanj in upov, ki smo jih imeli pred 30 leti. Zato je čas za preobrazbo Slovenije v vključujočo, pravičnejšo in enakopravnejšo družbo, pod načeli demokracije, vladavine prava, svobode in socialne pravičnosti," so napovedali protestniki v sporočilu za javnost.
Protestniki so poudarili, da "ne bodo dopustili, da država pod diktirko Janeza Janše, ali katerekoli druge politične opcije, drsi v fašizem, razkroj blaginje in uničenje naše družbe".
Sindikalisti, kulturniki, glasbeniki …
Udeležence so na alternativni proslavi civilne družbe nagovorili predstavniki petkovih protivladnih kolesarjev, akademske sfere, sindikatov, veteranov vojne za Slovenijo, študentov, medijev, okoljevarstvenih organizacij, ženskih kolektivov, kulturnikov, izbrisanih in drugih.
Med udeleženci dogodka so bili tudi predstavniki dela opozicije, predvsem iz Levice, LMŠ-ja in SD-ja.
Za glasbeni program pa so med drugimi poskrbeli: Zoran Predin, Darko Nikolovski, Jani Kovačič, Zlatan Čordić – Zlatko, Zborke, Brutalci, Kombinatke.
Naslednji petek nov protest
Že za naslednji teden pa protestniki napovedujejo "drugo ljudsko skupščino", ki bo potekala že naslednji teden, kot običajno v petek, 2. 7. 2021 – ob 19. uri na Trgu republike. "Ob pričetku predsedovanja Slovenije EU in dejstvu, da je trenutni Državni zbor popolnoma neoperativen, kjer že več mesecev ni jasno, kdo ima večino in kdo ne, kjer se vsakokratno trguje z glasovi in kjer so poslanke in poslanci povsem očitno naprodaj, je čas, da ljudstvo vzame zadeve v svoje roke in da se skupaj povsem konkretno borimo za uresničevanje naših zahtev," so sporočili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje