Demokratična ustava je zrasla na temelju enotnosti Slovencev in Slovenk na plebiscitu leta 1990, je dejal predsednik državnega zbora (DZ) Igor Zorčič. Na njegovo povabilo in povabilo predsednika parlamentarne ustavne komisije Dejana Židana so se slovesnosti v DZ-ju udeležili tudi člani tedanje komisije Skupščine Republike Slovenije za ustavna vprašanja in člani strokovne skupine za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave.

Po besedah Zorčiča je ustava "ob sprejetju veljala za sodobno, tako po vsebini kot obsegu" prav po zaslugi komisije in strokovne skupine, s čimer so "procesu osamosvajanja zagotovili ne le legitimnost, temveč tudi legalnost".

"Slovenci smo si svojo državo vzeli s plebiscitarno voljo. Nikoli prej in morda nikoli kasneje ne bomo več tako enotni, kot smo bili 23. decembra 1990 na plebiscitu. Takšna zgodovinska enotnost ni bila zgolj posledica zavedanja edinstvene priložnosti za uresničitev najbolj pomembnega cilja slovenskega naroda. Enotnost je bila predvsem posledica sposobnosti ustvarjanja demokratičnega vzdušja, v katerem so skupni jezik našli predstavniki različnih političnih opcij in mnogoterih interesov civilne družbe. To je bil trden temelj, na katerem je zrasla tudi demokratična ustava," je dejal Zorčič.

Poudaril je, da je "edino jamstvo za demokratično in svobodno državo, po kateri danes ne hrepenimo nič manj kot leta 1991, spoštovanje in dosledno izvajanje določil ustave in na njej temelječe zakonodaje". Čeprav ustavo opisuje kot živ organizem, bi bil za nadaljnje spremembe potreben "večji politični konsenz".

Kako pokažemo odnos do ustave?

Židan je dejal, da se aktualna sestava komisije spoprijema z drugačnimi ustavnopravnimi vprašanji, ki pa so prav tako pomembna. Po njegovem mnenju sta vpisa pravice do pitne vode ter pravice do uporabe in razvoja znakovnega jezika v ustavo velika dosežka za Slovenijo. Ob tem poudarja, da je spoštovanje ustave ključnega pomena. "Odnos do ustave pokažemo z upoštevanjem in realizacijo njenih določil. Žal na tem področju nismo v celoti uspešni, kar se kaže na primeru pravice do pitne vode," je dejal.

Tajnik tedanje strokovne skupine in osrednji govornik današnje slovesnosti Miro Cerar je v nagovoru dejal, da so se volivci pred 30 leti odločili za samostojnost v prepričanju, da bo "suverena Slovenija demokratična država, da bo zagotavljala človekove pravice in svoboščine, omogočala uresničevanje načel pravne in socialne države ter spodbujala uspešen gospodarski, kulturni in širši družbeni razvoj". Vse to je po njegovem mnenju lahko omogočeno le prek ustave. Čeprav meni, da bi bilo ustavo v določenih delih "smiselno spremeniti in dopolniti glede na razvoj", je "v celoti dober in zanesljiv temelj naše pravne in politične ureditve".

Ustavo so člani komisije za ustavna vprašanja in člani strokovne skupine za pripravo delovnega osnutka nove slovenske ustave sicer pisali med 19. junijem 1990 in 23. decembrom 1991, ko je bila tudi sprejeta.