Odkrito povejta, je napornejše življenje olimpijske prvakinje ali življenje kandidatke za olimpijski naslov?
Urša Bogataj: Težko povem, mogoče bom lahko čez nekaj dni.
Nika Križnar: Lepo je biti v obeh vlogah. Zelo dobro se počutim.

Vrnimo se v vajine kitajske dneve. Sta tudi sostanovalki v sobi. Kako je bilo tisti večer pred posamično tekmo? Se pogovarjata o dnevu pozneje? Katera je zgovornejša, katera bolj sanjava?
UB: Nika je zgovornejša, znava pa biti obe klepetulji. Zjutraj sva imeli veliko treme, potem sva se malo sprostili z glasbo in smešnimi stvarmi. Dobro se je izšlo.

Kakšen pa je bil večer pozneje? Najbrž ne takšen kot sredi septembra doma.
NK: Ne, predvsem je bilo veliko adrenalina, zato je sledilo nekaj neprespanih noči. Imeli sva se lepo, veseli sva bili za to, kar sva dobili. Olimpijski komite nam je pripravil tudi manjši sprejem, za kar sva zelo hvaležni.

Sorodna novica Urša Bogataj: To so bile moje zadnje olimpijske igre

V trenutkih pred zadnjim skokom Nemke Katharine Althaus ste vi, Urša, vztrajno ponavljali, da ne bo dovolj. Ste res mislili, da skok ni bil dovolj dober za zlato medaljo?
Ne bom rekla, da skok ni bil dovolj dober. Ni se mi še poklopilo pozimi zmagati in nekako nisem verjela, da bi bilo lahko to dovolj, ker Nemka dobi po navadi zelo visoke ocene. Do zdaj moji skoki niso bili dovolj za prvo mesto.

Nika, vi pa ste ji ves čas razlagali, da bo dovolj.
Ja, sem samozavestna, Uršo ves čas podpiram in ji vedno želim dobro. Videla sem, da Althaus ni preskočila zelene črte. Tudi če bi imela zelo lepe ocene, ne bi bilo dovolj. Zato sem takoj vedela, da ima Urša zmago v rokavu. Jokala sem že prej, preden je bil pokazan izid. Bila sem tako vesela. Polno je bilo nekega joka, saj še zdaj kdaj pridejo solze.

Trener Zoran Zupančič je po koncu tekme pristopil k vsaki posebej. Najprej k vam, Nika. Nam lahko zaupate, kaj je dejal? Ker je takoj pritekla solza.
Trener je odigral zelo dobro vlogo, prišel je do vsake tekmovalke s spodbudnimi besedami in čestitko. To nam je v veliko čast, da nas objame in nam čestita. To pove, koliko tudi njemu pomeni medalja. Kot celotna ekipa smo srečni, da imamo takšnega trenerja. Z njim smo naredili velik korak naprej, predvsem pri ekipnem duhu.

Urša, kaj je pa vam rekel?
Čestital mi je. Ko sem ga videla, so se mi ulile solze. Brez besed sem bila.

Sorodna novica Zlata slovenska flota zavzela nebo nad Kitajsko

Gremo k ekipni tekmi, ne moremo mimo nje. Ste na tekmi ali na podelitvi kolajn kdaj pomislili tudi na to, češ, poglejte, fantje, dale smo vam vetra?
NK: Ne, nikoli ne pomislim na to. Timi je rekel, da so se razlike delale pri dekletih, da sva midve naredili tisto odločilno razliko. A se s tem iskreno ne strinjam, tudi fanta morata skočiti vrhunsko, da to pripelje vso ekipo na vrh. Vsi štirje moramo narediti po dva vrhunska skoka. Že na tekmah svetovnega pokala smo bili odlični na mešanih tekmah. Medalja na velikih tekmovanjih se nam je izmikala, zdaj je prišla v pravem trenutku.

Urša, ne zgolj naši fantje, kako drugi iz preostalih reprezentanc gledajo na vaju? Tu ne more biti pogleda zviška, niti slučajno ne.
Ne. Najbolj se mi je zdelo "fajn", ko je zjutraj, ko sva bili v fitnesu, prišel Simon Ammann (štirikratni posamični olimpijski prvak leta 2002 in 2010, op. a.) in nama čestital. Bila sem brez besed. Tudi fantje nas vedno bolj opazijo, saj gredo tudi ženski skoki naprej in se priljubljenost tega športa veča.

Pred nami je še tekma fantov na veliki skakalnici. Dekleta na OI na njej še ne tekmujete, upajmo, da boste lahko čim prej. Urša, je dekleta sicer kaj strah daljav, do katerih jih lahko odnese na veliki skakalnici?
Zdi se mi, da ne. Nika je na največji skakalnici v Willingenu pred dvema tednoma skočila 151 metrov, kar je nov svetovni rekord. Škoda, da na OI še ni tekme na veliki skakalnici, saj imamo v svetovnem pokalu veliko tekem na njih.

Če grem malce nazaj: jeseni ste mojemu kolegu dejali, da vas je kar malo strah predolgih skokov. Tega strahu ni več?
Imela sem te težave predvsem zaradi poškodbe in na sploh težave s pristajanjem. Zdaj na zadnjih tekmah pa se mi je to lepo izšlo in nisem imela kakšnih težav oziroma strahu pri dolgih skokih.

Sorodna novica Ena tekma, dve (zgodovinski) medalji: Bogataj olimpijska prvakinja, Križnar bronasta!

Zdaj imate dve zlati kolajni. Ampak pred približno dvema letoma ste kar resno razmišljali, da sploh ne bi več skakali. Kaj je bilo tisto, kar vas je prepričalo, da ste nadaljevali?
Vsak športnik, ki pride v takšen položaj, ko je poškodovan, ima malo dilem. Počutila sem se nemočna, kako bom iz tega splezala, ker nisem mogla niti hoditi. Kar nekaj športnikov pa je imelo takšno poškodbo in kar nekaj se jih je uspešno vrnilo, zato sem se odločila, da bom nadaljevala.

Nika, kolegice iz drugih reprezentanc najbrž razmišljajo, kakšna sreča, da ni ekipne tekme deklet.
Ja, gotovo bi Slovenke pobrale še eno zlato medaljo, o tem sem 100-odstotno prepričana. Verjamem, da bi bilo tekmice strah ekipne tekme, tudi zaradi diskvalifikacij, ki so bile na tekmi mešanih ekip. Da je dres preširok centimeter ali dva, se ti lahko hitro zgodi, sploh če ni dobra hrana. Če je pa dres 10 cm preširok, pa je jasno, da je bilo to namerno oziroma goljufanje.