Po uradni naznanitvi konca kariere najuspešnejši slovenski skakalec nastopa kot prerojen: "Razloga ne poznam. Ne vem, ali je to, da sem se s tem znebil pritiska, ne morem pa reči, da ni to razlog. Zagotovo sam sebi nalagam manj bremena, kot sem kakšno sezono prej. Po drugi strani si rečem, da nimam več veliko možnosti, da pokažem, kaj znam. Točnega razloga res ne poznam, sem pa nekako bolj samozavesten, ker vem, kaj me v prihodnjih treh tednih še čaka."

Sorodna novica Peter Prevc z odličnim finalnim skokom v Lahtiju zaostal le za Hörlom

Le še štiri prizorišča svetovnega pokala so mu ostala do konca kariere. Za konec prav njegovi najljubši dve – Vikersund, kjer se bo končala turneja Raw Air, in Planica, kjer bo pred domačimi navijači še zadnjič poletel. V preteklosti je bil na največjih dveh letalnicah že rekorder, na norveški je celo postavil svetovni rekord, ko je leta 2015 kot prvi človek poletel 250 metrov. Na obeh je zmagal po trikrat, pod Poncami se je na najvišjo stopničko zavihtel tudi na Bloudkovi velikanki, na letalnici bratov Gorišek pa se je veselil še treh ekipnih zmag. Na moštveni preizkušnji je s Petrom v ekipi Slovenija enkrat slavila tudi v Vikersundu.

V petek se bo na kultnem Holmenkollnu začela turneja Raw Air, ki bo trajala devet dni, skakalce pa na treh prizoriščih čaka šest posamičnih tekem, zadnja v Vikersundu s spremenjenim formatom, ko bo po treh serijah znan končni zmagovalec. Poleg norveške letalnice se je najstarejši od bratov Prevc ene izmed 23 zmag kariere veselil tudi v Trondheimu, v Oslu pa je v šampionski sezoni, ko je posamična tekma odpadla, predtem zmagal z ekipo: "V Trondheimu je skakalnica nova. Tam še nismo skakali. V Oslu je velikokrat precej odvisno od vremena, Vikersund pa mi je zelo všeč. Je res velika, predvsem pa ima zelo močan radius pred odrivom. Tam je kar umetnost zadržati pravi počep."

Turneja Raw Air je bila prvič izpeljana v sezoni 2016/17. Tedaj jo je končal na petem mestu, kar je tudi njegov najboljši rezultat v skupnem seštevku tovrstnega tekmovanja. Je pa v sklopu norveške turneje dosegel zadnjo posamično zmago, ko je bil najboljši Lillehammerju, ki letos ni del turneje. V soboto bodo minila štiri leta od tiste tekme, ko je bila potem sezona predčasno končana zaradi pandemije covida. Na Norveško prihaja v odlični formi, saj je na zadnjih štirih tekmah kar trikrat zasedel drugo mesto, v nedeljo pa mu je v Lahtiju do zmage zmanjkalo le 1,9 točke.

"Čim dlje skakati. To je vse," je o željah pred koncem zime in s tem tudi kariere dejal najuspešnejši slovenski skakalec. Teden pred Lahtijem je bil blizu tudi na poletih v Oberstdorfu, toda kot pravi, se prav nič ne obremenjuje, ker se mu za zdaj 24. zmaga še izmika: "Res je, da je zaostanek vedno manjši, še kakšnega sodnika malce prepričam, ali pa moram vse toliko preskočiti, in bo. Sicer smo bili kar vsi nekoliko nezadovoljni s sodniškimi ocenami v Lahtiju, saj so dajali zelo nizke. Je taka postavitev stolpa. Na splošno so dajali slabe ocene za super skoke, za povprečne pa normalne, a bi se morala narediti tam večja razlika."

Z napravo Salpausselkä v finskem nordijskem središču se v karieri ni nikoli posebej spoprijateljil, mu je pa za konec uspelo prvič na tem prizorišču skočiti na oder za zmagovalce, kar so bile že njegove 60. stopničke v karieri. V prvi seriji je bil s 128,5 metra najdaljši, finalni skok pa je bil zares izvrsten, ko je pristal pri 131,0 m: "Bi rekel, da vseeno ni bil to moj najboljši skok v Lahtiju. Tu je bila moja zgodba vedno taka, da sem prišel na trening in začel zelo uspešno, potem pa je bilo ravno obratno. Prvi skok je bil po navadi najboljši, potem pa je šlo do konca samo navzdol. Zdaj pa so se stvari zasukale."

Pred mesecem dni je napovedal, da bo po koncu sezone končal izjemno bogato športno pot. Odločitev je sporočil na novinarski konferenci v Planici po osvojitvi ekipne zlate medalje na svetovnem prvenstvu v poletih. Zatem je izpustil Lake Placid, nato pa je na šestih tekmah trikrat zasedel drugo mesto, še dvakrat v Saporu končal v deseterici, v Lahtiju pa je bil na prvi tekmi 14. Japonska skakalnica Okurajama mu je bila vedno zelo ljubo prizorišče, vedno pa je tam dosegal vrhunske rezultate. Štirikrat je v Saporu zmagal: "Lahtija ne bom prav nič pogrešal, Japonska je pa druga zgodba, ker je le tako daleč in vedno, ko se pelješ tja, imaš dva dolga poleta, ko te nihče ne moti. Lahko sam pri sebi marsikaj razmisliš."

Trenutno je v svetovnem pokalu na osmem mestu. Glede na majhne razlike med tekmovalci in njegovo formo je realno dosegljivo celo peto, bo pa zagotovo, kar se tiče točkovnega izkupička, to njegova četrta najboljša sezona. Več točk svetovnega pokala je zbral le tedaj, ko je skupni seštevek končal na prvih dveh mestih. "Ne bom rekel, da zdaj po teh rezultatih bolj uživam. Grem pa mirneje po tekmi v hotel. Nisem tak človek, da bi ravno užival med tekmo. Zame je to obveznost, je pa, kot pravim, lažje potem zapustiti skakalnico in se pripraviti na nov dan," je še dodal nosilec 12 medalj na velikih tekmovanjih. Pred sabo ima še osem posamičnih tekem in eno ekipo, hkrati pa ga z Vikersundom in Planico čaka še boj za mali kristalni globus v poletih. Te ima v svoji vitrini že tri.