V Planici je prvič z ekipo poletel na oder za zmagovalce, hkrati pa tudi prvič stopil na stopničke na posamičnih tekmah. Kariero je sklenil na letalnici bratov Gorišek, kjer je v nedeljo za konec zasedel šesto mesto, dan predtem je bil z ekipo drugi, v petek pa je kronal bogato športno pot z izjemno zmago. Foto: www.alesfevzer.com
V Planici je prvič z ekipo poletel na oder za zmagovalce, hkrati pa tudi prvič stopil na stopničke na posamičnih tekmah. Kariero je sklenil na letalnici bratov Gorišek, kjer je v nedeljo za konec zasedel šesto mesto, dan predtem je bil z ekipo drugi, v petek pa je kronal bogato športno pot z izjemno zmago. Foto: www.alesfevzer.com
Sorodna novica Podpisana čelada Petra Prevca na dražbi za Botrstvo

15 sezon je nastopal v svetovnem pokalu. Dosegal je izjemne rezultate in z leti postal sinonim skakanja na smučeh v Sloveniji. Letos se je najuspešnejši orel do zdaj odločil, da konča kariero, v kateri je dosegel številne uspehe in v domovini poskrbel za pravo evforijo. Konec tedna je še zadnjič zaradi njega v Planico romala nepregledna množica športnih navdušencev, ki so želeli pozdraviti in se prikloniti velikanu slovenskega športa.

Vitrino je 31-letni as iz Dolenje vasi v Selški dolini, ki zdaj prebiva v Radovljici, napolnil z 12 medaljami z velikih tekmovanj, od tega je tretjina zlatih, z velikim kristalnim globusom, tremi malimi kristalnimi globusi za seštevek poletov, zlatim orlom, 24 zmagami in 62 uvrstitvami na oder za zmagovalce … Ob tem je sodeloval pri vseh 12 slovenskih ekipnih zmagah, v zimi 2015/16 je poskrbel za najdominantnejšo sezono v zgodovini skokov, leta 2015 pa je kot prvi človek poletel 250 metrov. V intervjuju za MMC je potegnil črto pod veličastno kariero, ki jo je sklenil z imenitno petkovo zmago v Planici.


Peter Prevc, nekdanji smučarski skakalec. Kako se vam to sliši?
V bistvu se mi zdi še kar malo prezgodaj, da bi si rekel nekdanji (smeh, op. a.). Sploh mogoče zato, ker še vse poteka, kot je vse sezone do zdaj. Imamo še sponzorske obveznosti, kot smo jih imeli po vsaki sezoni.

Ste že lahko v teh nekaj dneh predelali vse, kar se je vse dogajalo prejšnji konec tedna v Planici?
Čisto vsega, kar se je zgodilo, pri sebi še nisem mogel dati skozi, sem bil pa v ponedeljek izjemno zadovoljen nad tem, kako se je nedelja izpeljala.

Robert Hrgota je dejal, da so si, ko so na slovesnosti spremljali posnetke vaših nekdanjih poletov, dejali, zdaj pa vidimo, da je res konec. Zagotovo ste se psihično pripravili na konec, ampak, a vas je kdaj ta konec tedna tako prešinilo, da zdaj je pa res tisti zadnji trenutek?
Ja, v bistvu je bil največji "rukar" pred zadnjim nastopom, ko sem zadnjič prišel na vrh letalnice. Sem šel po stopnicah navzdol in sem pogledal dol ter si rekel, no, to je pa zdaj res to. Takrat se za trenutek sploh nisem mogel več osredotočati na skok, ampak samo še na to, da čim bolj pogledam in poslušam okrog sebe.

Zagotovo ste pred Planico razmišljali, kako bo zadnji konec tedna potekal in kakšnega si želite. Bi lahko spisali lepši scenarij za konec?
Ne, res ne. Za nedeljo sem vedel, da bo zelo lepo. Malce je bilo vreme tisto, ki je vse skrbelo, ampak potem je bilo tudi vreme lepo. V petek zmaga, sobotna ekipna tekma znova stopničke, v nedeljo Domen na stopničkah … Predvsem pa tista nedeljska kulisa, ko je čez noč zapadlo ravno toliko snega, da se je dopoldne cela Planica bleščala. Ko je bilo konec vsega, so spet prišli oblaki, veter je začel pihati, in ko smo se vozili domov, je začelo deževati. Rekel sem si, tole je pa res bilo.

Dokumentarni portret: Prevc

Je bil celoten konec tedna nekakšen čustveni vrtiljak?
Vrtiljak, ampak v bistvu tako umirjen. Bom rekel, da je bilo vse skupaj eno tako olajšanje, veselje, sreča … Cel kup zadovoljnih in pozitivnih ljudi. Predvsem sem pa vesel, da sem imel jaz mir, da sem ta zadnji konec tedna lahko deloval kot tekmovalec, ne kot, bom rekel, lutka vseh.

Potem ko ste uradno naznanili konec kariere, ste začeli nizati izjemne rezultate. Štirikrat ste bili drugi, razlika do prvega mesta pa je bila vedno manjša. Koliko vam je potem pomenila zmaga za konec, in to še v Planici?
Zelo veliko. Po eni strani je pomagalo, ko mi je v sredo zvečer Tomi (Trbovc, predstavnik za stike z javnostjo pri SZS, op. a.) rekel, da naj ne izzivam kakšnih rezultatov ali rekordov, naj samo dol pridem. Sem tudi jaz pri sebi potem mogoče malo spustil pričakovanja in si res rekel, da mi je čisto vseeno, kaj se bo zgodilo, pomembno je le, da v nedeljo zvečer lepo zaključimo.

Je bil težji vaš prvi ali zdaj zadnji dan?
Prvega se ne spomnim prav dobro. Verjetno je bil težji, saj je bil zame res kot eno darilo samemu sebi. Darilo od ljudi, narave, organizatorja … Kaj naj rečem, eden izmed tistih lepih dni v življenju.

Sorodna novica Peter (Prevc) Veliki, šampion, ki je postal legenda

Februarja ste uradno sporočili svojo odločitev. Nekaj ste že omenili, kdaj ste začeli razmišljati o koncu, kdaj pa ste torej sprejeli dokončno odločitev?
Začel sem razmišljati že po olimpijskih igrah v Pekingu. Sploh s tisto zlato medaljo. Potem je bilo svetovno prvenstvo v Planici še en tak močan mejnik, ki bi se lahko zgodil. No, saj mejnik je bil, ampak malo drugačen, kot sem mislil. Ko sem se rehabilitiral, sem pa resno začel razmišljati, ali je to že to ali grem še naprej. Rekel sem si, da tako ne morem zaključiti, da samo na nekem omrežju napišem, da me ne bo več nazaj. Potem sem bil novembra že kar 80-odstotno odločen, da je to zdaj to. Ko so bile prve tekme, sem si rekel, no zdaj pa še zadnjič tukaj izkoristi, in sem bil uspešen. Potem naslednji konec tedna sem si rekel, saj mi gre dobro, kaj pa, če to še ne bi bilo zadnjič. Potem tak konec tedna ni bil tako uspešen. Potem z novoletno turnejo oziroma že z Engelbergom pa sem bil že prepričan, da je odločitev končna.

Bi se, če bi se svetovno prvenstvo v Planici končalo drugače, poslovili že po lanski sezoni?
Ideja je bila, da če zmagam oziroma če dobim eno zlato snežinko, dam smuči na stran za en mesec in potem v Planici na poletih še zadnjič nastopim. Da ne grem več v tiste "Lahtije" in "Vikersunde", ampak samo še počakam na lep zaključek in bi bilo potem to konec. Življenje pa piše drugačne zgodbe, kot si jih zamislimo.

Peter Prevc skozi štiri športne podvige

Vsi skakalci so v tem zadnjem obdobju govorili, kakšen privilegij imate, da končujete praktično na vrhuncu, v izjemni formi in celo z zmago v Planici. Ste si predstavljali tak zaključek, ko ste sprejeli odločitev?
Seveda si nisem. Zelo težko si zamisliš kaj takega. Potem ko sem javno oznanil konec kariere, se mi zdi, da je padlo neko breme. Tudi takoj nisem šel na prve tekme. Potem je bila na vrsti Japonska, kjer imaš 12-urni polet, ko ni omrežja – no zdaj je že na voljo, ampak jaz se še držim starih navad in spleta ne vklopim na letalu –, in takrat se mi zdi, da se misli malo uredijo. Tako, da mi je ta Japonska tudi zelo dobro dela.

Zdaj ste imeli kar nekakšno poslovilno turnejo kot kdaj kakšen zvezdnik v severnoameriških ligah, ko ga tudi na gostovanjih pozdravljajo navijači. Ste podoživljali trenutke na teh prizoriščih, kjer ste praktično povsod imeli velike uspehe? Nazadnje vam je uspelo še v Lahtiju.
Ja, Lahti sem še popravil, dobro pa, da ni bilo kakšne tekme še v Kuopiju (smeh, op. a.). V bistvu sem dobre in slabe stvari in zdaj lahko rečem, da Lahtija zagotovo ne bom pogrešal, Kuusamo pa, recimo, bom. Ampak ja, vedno, kadar želim, grem lahko na letalo in v Kuusamo. Je bilo pa lepo hoditi po skakalnicah in si reči, da je to to. Se ozreti z vrha skakalnice in pogledati naokoli tujo pokrajino, ki je na vsaki drugačna. Pogledaš v Saporu na dvomilijonsko mesto, na Finskem v meglo ali na nešteta jezera … Zdaj sem si rekel, no zdaj pa to zadnjič vidim in grem.

Sorodna novica Hrgota: Peter je znamka. Gospod, ki je skoke v Sloveniji postavil na zemljevid.

Ko ste v Planici sporočili, da končujete kariero, ste dejali, da se boste z veseljem na nekatera prizorišča vrnili kot gledalec. Katera so to?
Kot sem rekel, v Kuusamo. Potem Planico, kjer že imam izbrano najlepšo točko. Potem pa še ne vem. Japonska je malo daleč in malo tudi predraga zame, Gorenjca (smeh, op. a.). Mogoče Norveška. Klingenthal in Willingen ne. Na novoletni turneji so po navadi tekme lepe, dobro vzdušje, hoteli so dobri – to govorim za nemški del. Bom tako malo gledal razvajeno.

Vrsto let ste razvajali skakalne navdušence. Ste v tisti neverjetni sezoni 2015/16 znali uživati v uspehih?
Ne. Nisem znal. Letos sem se precej bolj držal tega, da, ko so prišle te stopničke, se nisem pustil toliko vlačiti naokoli, ampak sem od ene do druge obveznosti hodil počasneje. Ko je bilo konec razglasitve, sem se obrnil proti skakalnici, pogledal in premislil, kaj se je zgodilo in kaj sem dosegel. Znal sem bolj uživati v uspehu. Takrat je zagotovo tega malce manjkalo.

Severin Freund je v Planici o vas govoril z izbranimi besedami in posebej poudaril vašo šampionsko sezono. Dejal je, da ste motivacijo tistega boja z njim sezono predtem unovčili in jo pretvorili v zgodovinski uspeh. Torej, ko ste bili prvi, a niste prejeli globusa, kako velika je bila motivacija za naprej?
V bistvu nisem nehal takrat. Šlo je samo naprej. S Freundom sva se takrat že tretjo sezono borila. Predtem še s Stochom, pa mu potem ni šlo več tako in je prišel Gangnes, ampak se mi zdi, da sem, potem ko nisem prejel globusa, čutil tako, kot bi ostalo v meni nekaj nedokončanega. Se mi zdi, da smo šli z ekipo samo naprej, ker smo vedeli, da oprema delujem, jaz delujem, proces treninga deluje in je treba samo to speljati do konca oziroma nadaljevati, izpiliti, da me potem niso mogli več ustaviti.

Čustveno slovo od Petra Prevca

Dejali ste, da na tekmah niste nikoli posebej uživali, saj ste bili osredotočeni le na to, da opravite svoje delo. Ste zdaj na teh zadnjih, ko vam je tako dobro šlo, bolj uživali?
Ne, jaz sem vedno to jemal, ne bom rekel kot službo, ampak kot odgovornost. Moral sem svoje telo pripeljati do tega, da je naredilo najboljše, kar je lahko. Če sem malo popustil pri sebi, telo ni več dalo sto odstotkov. Zdaj, kako nekaterim to uspe, ne vem, ampak meni ni oziroma nisem mogel po tem kopitu delovati.

Pogled na vaše rezultate je impresiven. Poleg tega ste v Sloveniji poskrbeli za skakalno evforijo. Kot je rekel Hrgota, ste postavili skoke na zemljevid. Se zavedate, kaj ste naredili za ta šport?
Ne vem, če. Zdaj se mi zdi, da je toliko športa v Sloveniji na res vrhunski ravni, da se mi zdi težko, da jaz zdaj sebe nekaj naprej izpostavljam.

Še vedno pa ste velik vzornik mladih.
Nekaj delam dobro, da sem se jim vpisal v dušo.

Sorodna novica Cene Prevc: Letošnja Planica je bila čustvena bomba

Tekmeci in sotekmovalci o vas niso govorili oziroma ne govorijo samo kot izjemnem skakalcu, ampak poudarjajo vašo profesionalnost, dober značaj in osebnost. Kaj vam to pomeni?
Vse to je zelo lepo slišati. Vesel sem, da se mi je uspelo tudi po tej plati razviti v normalnega človeka.

Vsi reprezentančni kolegi o vas govorijo kot o vzorniku in mentorju. Koga ste morda vi gledali tako, kot zdaj oni vas?
Roberta Kranjca.

Kateri skok oziroma polet bi, če bi lahko, še enkrat podoživeli?
Vikersund. Tistih 250 metrov. Oziroma bi kar cel tisti konec tedna 2015.