RTV Slovenija je okviru predvolilne kampanje za Evropske volitve gostila soočenja kandidatov, ki so se predstavili na televizijskih in radijskih soočenjih ter v klepetalnici MMC-ja. Nekatere njihove izjave smo preverili in ocenili, ali v celoti držijo ali pa gre za napačne informacije oz. zavajanje.

MMC-jevi klepeti

Zoran Stevanović (Resni.ca)

"Pri nas na primer imamo roparsko ceno energentov, saj so z DDV-jem obračunana tudi trošarina in preostali davki. To je davek na davek, kar je nezakonito. Kakšna je dodana vrednost trošarine? Ko sem na to opozoril premierja in ministra za finance, sta odvrnila, da imam sicer prav, ampak da tako pač zahtevajo v Bruslju."

Ne drži

Pojasnilo: Zakonodaja EU-ja določa, da se za trošarinsko blago štejejo alkohol in alkoholne pijače, energenti in električna energija ter tobačni izdelki. Za njihovo proizvodnjo ali trženje je treba plačati trošarine. EU določi minimalni znesek trošarin, ki jih je treba plačati za posamezni izdelek, države EU-ja pa lahko uvedejo še druge davke.

Obdavčitve za trošarinske izdelke ureja 84. člen Direktive (EU) 2006/112/ES, ki določa, da so trošarine vključene v davčno osnovo za obračun DDV-ja: "Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se trošarina, ki jo je dolžna ali jo je plačala oseba, ki je znotraj EU-ja pridobila trošarinski izdelek, vključi v davčno osnovo v skladu prvega odstavka 78. člena."

78. člen opredeljuje obseg davčne osnove, od katere je obračunan DDV na področju EU-ja:
"Davčna osnova vključuje naslednje elemente: davke, dajatve, prelevmane in takse, razen DDV-ja; postranske stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj zaračuna pridobitelju ali prejemniku."

V skladu z zakonodajo EU-ja so torej trošarine (ter drugi davki in dajatve) vključene v osnovo, od katere je obračunan DDV.

Violeta Tomič (NoT)

"Osebno sem delala na tem vseh osem let v DZ-ju, in vsa konoplja, ki je trenutno na trgu, je sad mojega dela. Prvo leto me niso ujeli na radar, pa sem spravila skozi vsaj uporabo za prehranske in pijačne namene, potem pa so sledile diskreditacije, ki so onemogočale nadaljnje delo. Vsakič pred volitvami se ta tema pojavi kot populistični moment zbiranja glasov."

Deloma drži

Pojasnilo: V času 12. slovenske vlade je konec maja 2015 začel veljati pravilnik, ki dovoljuje uporabo industrijske konoplje v prehranske namene. Tedanji kmetijski minister Dejan Židan je pravilnik podpisal, potem ko je dobil dovoljenje ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar in ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc (obe SMC). Violeta Tomič je bila tedaj poslanka opozicijske Združene levice.

Dejstvo je, da se je Violeta Tomič v času svoji poslanskih mandatov zavzemala za legalno in regulirano uporabo konoplje. Združena levica pa je prva zahtevala spremembo pravilnika, ki je prepovedoval gojenje konoplje za prehranske namene, v zahtevah pa so se jim tedaj pridružili tudi poslanci SD-ja.

Urša Zgojznik (Vesna)

"Na ravni EU-ja jedrska energija danes zagotavlja 10 odstotkov skupne bilance, poraba premoga pada in ga več kot uspešno nadomeščajo različni obnovljivi viri in so v povprečju nekje na 30 odstotkov."

Ne drži (Posploševanje)

Pojasnilo: Po podatkih Eurostata, objavljenih letos (podatki so za leto 2022), so jedrske elektrarne na področju EU-ja prispevale 21,8 odstotka celotne bruto električne energije, proizvedene v EU-ju. Obnovljivi viri električne energije pa so na ravni EU-ja leta 2022 prispevali 41 odstotkov porabe električne energije.

Zadnji podatki Eurostata iz letošnjega maja glede celotne bruto razpoložljive energije (za promet, ogrevanje, električno energijo ...) v letu 2022 pa kažejo, da so največji delež predstavljali nafta in naftni derivati ​​(36,8 odstotka), sledil je zemeljski plin (21,1 odstotka), trdna fosilna goriva pa so predstavljala 11,6 odstotka. Tako je bilo 69,5 odstotka vse energije v EU-ju proizvedene iz premoga, nafte in plina. Jedrska energija in obnovljivi viri energije so predstavljali 11,1 odstotka oziroma 17,9 odstotka.

Zala Tomašič (SDS)

"Večkrat se je že izpostavilo, da se podatki o napadih s strani ilegalnih migrantov skrivajo."

Predmet preverjanja: Ali sme policija skrivati podatke o kaznivih dejanjih, tudi če gre za osebe iz tretjih držav?

Ne drži

Pojasnilo: Na Generalni policijski upravi (GPU) odgovarjajo, da policija podatke, ki jih pridobi v zvezi s kaznivimi dejanji na podlagi zakona o nalogah in pooblastilih policije, vodi v evidenci kaznivih dejanj, ki v navedenem 124. in 125. členu določa tudi vsebino podatkov, ki se vpisujejo v evidenco kaznivih dejanj.

"Policija podatkov o storilcih kaznivih dejanj ne vodi po kriteriju narodne pripadnosti, kriteriju "nezakoniti migranti", "prosilci za azil" ali "osebe z mednarodno zaščito", podatke vodimo po državljanstvu," so navedli na GPU-ju.

"Policija po 34. členu Zakona o organiziranosti in delu v policiji o zadevah s svojega delovnega področja obvešča javnost, če s tem ne škodi opravljanju policijskih nalog ali upravičenim koristim drugih. Pri tem poudarjamo, da ne gre za nikakršno spremembo prakse pri našem obveščanju javnosti. Podatke, ki jih vodimo, objavljamo tako v polletnih kot letnih statističnih poročilih policije, zato navedbe o kakršnem koli prikrivanju podatkov ne držijo. Policija jih objavlja samoiniciativno," so še pojasnili na GPU-ju.

Radijska soočenja

Janez Cigler Kralj, NSi

"Ključ do miru je najprej, je najprej in samo na teroristični organizacij Hamas, ki zadržuje še vedno nekaj tisoč talcev, ne izpusti, in ki uporablja svoje prebivalstvo za ščit in za ga pravzaprav zlorablja na neki način zato, da upravičuje svoja teroristična dejanja. Gotovo pa ni to opravičilo za nesorazmerni odziv Izraela."

Ne drži

Pojasnilo: Po navedbah izraelskih oblasti je bilo 7. oktobra zajetih 252 talcev. Konec maja je Hamas zadrževal še 125 talcev.

Posebni koordinator za bližnjevzhodni mirovni proces in osebni predstavnik generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Tor Wennesland je 29. maja pojasnil: "Obstajajo poročila, da je bilo ubitih več kot 36.000 Palestincev in več kot 1500 Izraelcev in tujcev, še vedno pa je v Gazi zaprtih 125 talcev in več deset tisoč ljudi je ranjenih, velika večina Palestincev. Skoraj dva milijona Palestincev je bilo razseljenih s svojih domov na območju Gaze, mnogi od njih večkrat. Približno 100.000 Izraelcev je bilo razseljenih iz skupnosti na severu in jugu Izraela."

Nataša Sukič (Levica)

"Rekla bi, da pač militarizacija ne more biti pot k miru. To je napačna pot. Več orožja pomeni več vojne in pomeni več smrti in pomeni tudi večjo verjetnost za hudo eskalacijo konflikta, ki lahko preide v globalni konflikt. Tako da, orožje ni odgovor, in to, kar Ursula von der Leyen ponuja Evropi v naslednjem mandatu, je katastrofa, ne? Ona predlaga višanje budžeta za orožje in tako naprej … To zmanjšuje tudi sredstva za krepitev socialne varnosti, socialne države in vsega ostalega, kar je potrebno."

Delno drži

Pojasnilo: V začetku aprila je Ursula von der Leyen v Atenah zagnala kampanjo pred volitvami in ob tem dejala: "Skupaj moramo povečati evropske obrambne izdatke. Evropa mora porabiti več, bolje in evropsko."

Peter Gregorčič (SLS)

"Poglejte, kar se tiče skupne obrambne politike, jaz mislim, da tu se moramo krepiti, ni pa nujno potrebo samo dvigovati poračuna, kar tudi bomo sicer morali storiti. Ampak Evropska unija je tu izjemno neučinkovita. Mi namenjamo za vojsko 260 milijard, kar je približno toliko kot Kitajska po uradnih podatkih, verjetno po neuradnih več."

Delno drži

Pojasnilo: Podatki različnih ustanov za leto 2022 dajejo različne ugotovitve, odvisne tudi od metodološkega pristopa. Po podatkih statistične službe Evropske unije Eurostat je 27-erica v letu 2022 skupaj za obrambo namenila 203,6 milijarde evrov. Stockholmski inštitut za mirovne raziskave (Sipri) pa navaja, da je EU za obrambo namenil 258 milijard ameriških dolarjev oz. nekaj več kot 237 milijard evrov.

TV Soočenja

Vladimir Prebilič (Vesna)

''Nuklearka bo delala vsaj še dvajset let in verjetno bomo podaljšali še za 20 let. Nuklearko, ki jo zdaj načrtujemo, bomo dobili šele čez 25 let.''

Posploševanje

Pojasnilo: Jan Malec, raziskovalec na IJS-ju: "Vsekakor se ne bi zanašal na to, da jo bomo imeli še 40 let, ker jo imamo že toliko časa. Lahko se zgodi nekaj, da bi se pokvarila, in nanjo ne moremo več računati. Glede na to, da bomo TEŠ zaprli in glede na to, da je to edini drugi pasovni in neodvisni vir, moramo biti na to pripravljeni. Običajno gradnja traja od šest do osem let … Tudi prvo nuklearko smo gradili šest let, daljše so bile samo gradnje na Zahodu, ker jih prej 30 let nismo gradili in so razpadle dobavne verige. Kitajska, Koreja in druge države, ki so ves čas gradile, jo lahko naredijo v šestih oz. osmih letih. Veliko večji problem je, da se 20 let odločamo, ali bi jo sploh imeli."

Zoran Stevanović (Resni.ca)

''Jedrska energija je bolj zelena kot vetrnice, to kažejo vse raziskave.''

Posploševanje

Pojasnilo: Jan Malec: "Beseda ''zeleno'' je marketinška beseda in s tem nejasno povemo, kaj s tem mislimo. Lahko komentiramo pa CO2 izpuste, uporabo prostora in druge vplive na okolje. Jedrska energija glede CO2 izpustov je tako kot obnovljivi viri zelo dobra in so vsi približno enaki. Glede uporabe površin, prostora, uporabe rude, ki jo moramo izkopati, je jedrska energija celo v prednosti. Jedrska energija je zelo sprejemljiva."

Violeta Tomič (Stranka Nič od tega)

''Znova se oziramo proti ameriški tehnologiji, čeprav je "desetkrat dražja" od tiste v Rusiji in na Kitajskem, kjer vedo, kako reciklirati jedrske odpadke.''

Ne drži.

Pojasnilo: Jan Malec, raziskovalec na IJS-ju. "Desetkrat dražja gotovo ni, ker je to zelo velika številka. Imajo pa lahko vzhodni ponudniki določene prednosti, ker niso nikoli nehali graditi jedrskih elektrarn in imajo več prakse pri gradnji in jih lahko mogoče naredijo hitreje in ceneje. Imajo program Rosatom za reciklažo goriva, ampak to znajo tudi v Evropi. V Franciji redno reciklirajo jedrsko gorivo, in če hoče biti EU energetsko neodvisen, bomo morali kapacitete povečati."

Uroš Lipušček (DeSUS in Dobra država)

''Slovenija bo morala resno razmisliti, preden bo začela graditi JEK 2. Veliko je pogojev, predvsem kam bo odlagala gorivo, ker mi prostora nimamo.''

Ne drži.

Pojasnilo: Jan Malec, raziskovalec na IJS-ju. "To gotovo ne drži. Gorivo ni odpadek, ampak surovina za prihodnost, ker je v njem dovolj plutonija, da bi lahko mnoga leta poganjala še eno elektrarno. Tako gorivo bomo lahko uporabljali tudi v JEK-u 2, če ga bomo zgradili. Gotovo pa ne drži, da nimamo prostora. Gorivo iz celotnega obratovanja JEK 1 stoji v enem skladišču, kjer je shranjeno za vsaj sto let v betonskih posodah, tam nikomur ne škodi in zaradi vseh izzivov, ki jih bomo morali premostiti za zeleni prehod, je to še najmanjša stvar."

Dvomi o zelenem prehodu

Romana Tomc – SDS

''Zeleni prehod je zelena past, ukrepi, ki so bili sprejeti, so bili veliko preveč ambiciozni in so škodovali evropskemu in slovenskemu gospodarstvu, kmetom in ljudem. ''

Posploševanje

Pojasnilo: Žiga Zaplotnik, raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi iz fakultete za matematiko in fiziko:: "Zeleni prehod oz. ukrepi za blaženje podnebnih sprememb so nujni. Če gledamo le s stališča podnebja, so ukrepi celo premili, prepozni in premalo ambiciozni. Podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodno in distribucijo fosilnih goriv, so kar uspešno zanetila dvom o izsledkih klimatske znanosti, in posledično se je vsaj v javnosti dolgo ugibalo, ali podnebne spremembe res obstajajo ali ne. Mislim, da imamo v zadnjem desetletju vsi dokaz na dlani. Zaradi podnebnih sprememb so v kmetijstvu škode vse hujše. Kmetijstvo je panoga, ki bo od blaženja podnebnih sprememb imela največ koristi. Večina ekonomskih študij kaže, da so stroški blaženja podnebnih sprememb bistveno nižji kot stroški “ne blaženja”. EU ima velike koristi od zelenega prehoda. Nedavno so objavili študijo, kjer so ugotovili, da zeleni prehod oz. “čista tehnologija”, kamor spadajo električna vozila, obnovljivi viri energije, baterije, jedrska energija …, prispevajo kar 30 odstotkov k rasti BDP-ja v EU-ju. Moje mnenje je, da potrebujemo še več zelenega prehoda, da bi EU-industrija pri novih tehnologijah ostala konkurenčna Kitajski in nekaterim drugim delom sveta."

GZS pa odgovarja, da zeleni prehod ne sme biti izveden na račun konkurenčnosti evropskega gospodarstva: "Trajnostno poslovanje ni več izbira, temveč nuja za vsa podjetja in organizacije, ki načrtujejo poslovanje z mislijo na prihodnje generacije. Vendar v gospodarstvu opozarjamo, da se zaradi napačnih političnih odločitev v preteklosti del industrije že seli na druge celine, Evropa pa postaja vse bolj odvisna od uvoza strateških materialov iz tretjih držav, kjer jih proizvajajo z višjim ogljičnim odtisom kot v Evropi, kjer so ekološki standardi strožji. Zato med drugim podjetja od Evropske komisije zahtevajo, da zmanjša regulativno breme zelenih predpisov, kar bi prispevalo k ohranjanju konkurenčnosti ob pospešenem energetskem prehodu."

Peter Gregorčič (SLS)

''Zeleni prehod, kot je bil zastavljen, uničuje kmeta in gospodarstvo, zaradi tega škodi našemu planetu. Naj pojasnim. V zadnjih 30 letih je EU zmanjšal izpuste CO2 za 25 odstotkov, svetovni izpusti pa so se povečali za 35 odstotkov, to pove, da potrebujemo močno Evropsko unijo, ki bo svojo miselnost in varovanje do okolja prenašala tudi na druge centre moči. Mi imama v EU-ju od sedem do osem odstotkov svetovnih izpustov CO2, ZDA več kot 30 odstotkov, Kitajska 20 odstotkov. Mi se lahko ugasnemo in okolja ne bodo rešili, moramo druge centre prisiliti, da bodo to igro igrali z nami.''

Deloma drži

Pojasnilo: Žiga Zaplotnik: "Držijo navedbe glede zmanjšanja izpustov v EU-ju, svetovni izpusti pa so se še bistveno bolj povečali od navedb za skoraj 65 odstotkov v zadnjih 30 letih. Skupno EU res predstavlja od sedem do osem odstotkov emisij, ZDA 13,6 odstotka, in ne 30 odstotkov. Kitajska 31 odstotkov. Drži, da zgolj zmanjšanje emisij v EU-ju ne bo rešilo problema, problem je vsesplošen. Ogljikov dioksid je dobro premešan plin in njegova koncentracija v ozračju je relativno homogena. Menim, da Kitajske in Indije ni treba prisiliti v zmanjševanje emisij, imajo namreč lastno motivacijo zaradi izpostavljenosti spremembam, so v subtropskem pasu, in ta območja bodo bolj prizadeta kot območja srednje geografske širine, kjer je EU in Slovenija."

Zoran Stevanović (Resni.ca)

Menite celo, da je zelena agenda totalitarna agenda. Lahko pojasnite to? "Absolutno je. Zelena agenda temelji na zastraševanju, na podlagi neutemeljenih znanstvenih dejstev, straši ljudi, da povzročajo preveč CO2, kar sploh ni res, in vsaka znanstvena raziskava kaže na to, ker je totalitarna agenda, ki omejuje svobodo in sili v obdavčevanje.''

Ne drži

Pojasnilo: Žiga Zaplotnik: "To je v nasprotju z vsem znanjem fizike, ki se je nakopičilo v zadnjih 150 letih. Fizikalni dokazi kažejo, da je za naglo povišanje koncentracije CO2 v ozračju v zadnjih 150 letih kriv izključno človek. Hitrost rasti CO2 je približno od 30-krat do 40-krat večja kot kadar koli v zadnjem milijonu let. To kažejo meritve koncentracij CO2 iz ledenih vrtin npr. na Antarktiki."