MMC je za analizo in komentar izidov evropskih volitev in tudi političnih implikacij štirih referendumov povprašal profesorja politologije na ljubljanski fakulteti za družbene vede Mira Hačka. Ta je kot prvi zanimiv vidik navedel volilno udeležbo, ki je bila z 41 odstotki najvišja na slovenskih evropskih volitvah doslej. "Sklepamo lahko, da so referendumi in izrazito polarizirajoča predvolilna kampanja spodbudili volivce na eni in drugi strani, da so se odpravili na volišča v večjem številu." Obenem pa je volilna udeležba še vedno pod povprečjem Evropske unije in posledično ni nekaj, "s čimer bi se lahko silno hvalili".

Sorodna novica Deveterica izbrancev, ki bo v Bruslju zastopala Slovenijo

Na prvem mestu je stranka SDS, ki je po delnih in neuradnih izidih dobila štiri mandate, enega več kot na prejšnjih volitvah, in skupno 30,7 odstotka glasov. "Rezultat je zelo jasen, SDS je nedvomno zmagovalec teh volitev. Druga interpretacija najbrž ni mogoča. Razlika med SDS-om in Gibanjem Svoboda je kar precejšnja, 8,5 odstotne točke," je opozoril. To je obenem precej več, kot so napovedale katere koli javnomnenjske raziskave, sploh tiste, opravljene v zadnjih dneh. "Lahko se malo povprašamo tudi glede teh raziskav. Ker toliko niso mogle zgrešiti, če so bile narejene korektno," je dejal.

Sorodna novica SDS zmagal v vseh volilnih enotah. Tomc z največ preferenčnimi glasovi.

Iz SDS-a prihaja tudi največje "personalno presenečenje". Z devetega mesta se je v parlament, pa tudi na drugo mesto na listi SDS-a po preferenčnih glasovih, zavihtela mlada kandidatka Zala Tomašič, ki se je odločila za drugačno volilno kampanjo kot drugi kandidati na sicer "zelo močno desno obarvani listi". Za Hačka je tudi precej presenetljivo, da je Branko Grims premagal Aleša Hojsa, čeprav se je Hojs med kampanjo precej več pojavljal v medijih. Kandidata sta – politično gledano – na podobni liniji, zato je šlo za nianse, pravi Haček. "Očitno je gospod Grims svoje karte boljše odigral in Hojs bo pač ostal na notranjepolitičnem parketu. Bomo pa gospoda Grimsa v prihodnje malo manj gledali."

Gibanje Svoboda je z 22,2 odstotka glasov dobilo dva mandata, izvoljena sta bila Irena Joveva in Marjan Šarec. "To je zelo zanimivo. Zmagal je LMŠ, ki ga že skoraj dve leti ni več nikjer oziroma se je utopil v Gibanju Svoboda. Ta izid je malo ironičen. Ironično je tudi, da je gospod Šarec dobil mandat, ki ga ni iskal, in je celo javno povedal, da ga mandat poslanca ne zanima," je komentiral Haček. Obenem je poudaril, da se druga stranka, ki se je po neuspehu na prejšnjih parlamentarnih volitvah združila z GS-jem, očitno ni tako dobro obnesla. To je SAB. "Za tiste, ki smo to raziskovali, niti ni tako zelo presenetljivo. Vedeli smo, da ima SAB relativno malo, nekaj sto članov, LMŠ pa mnogo več. Očitno je, da je LMŠ tisti, ki je k mizi Gibanja Svoboda prinesel več kadrov. Upam si tudi reči – več kakovostnih kadrov."

"Menim, da rezultat za koalicijo sam po sebi ne pomeni velike katastrofe. Razmerje med obema stranema je po številu oddanih glasov približno enako, morda celo v korist leve sredine. Ampak, vladajoča koalicija se bo najbrž morala malo zazreti vase in nekaj stvari spremeniti. Ker vsaj to je zagotovo mogoče reči, da ta rezultat ni dobra popotnica za stranko, ki je pred dvema letoma dobila 400.000 glasov, zdaj pa tretjino tega," je analiziral Haček.

Edini okraj, v katerem nista zmagala SDS in GS

Na tretjem mestu je z 10,5 odstotka stranka Vesna, v imenu katere je bil izvoljen dozdajšnji kočevski župan Vladimir Prebilič. "Vredno je poudariti, da se teh deset odstotkov, ki jih Prebilič dobiva na volitvah, ponavlja; približno enako na predsedniških in zdaj na volitvah v Evropski parlament. Zanimivo je: edini volilni okraj, v katerem nista zmagala SDS ali GS, je točno kočevski okraj, v katerem so volivci volili za svojega župana." Prebilič je po navedbah Hačka najbrž privabil precej volivcev, ki so bili aprila 2022 v taboru Gibanja Svoboda, a so se zdaj zaradi nezadovoljstva "s tem ali onim ali z neučinkovitostjo vlade" preselili drugam, Prebilič pa je bil dovolj sprejemljiv.

Troboj in konec neke ere za SLS

Volitve je zaznamoval napet troboj med strankami na robu političnega prostora, SD, NSi in SLS. Nekaj časa je kazalo, da bo SD celo izpadel iz Evropskega parlamenta, a napet večer se je končal s 7,7 odstotka za Socialne demokrate.

SLS je na koncu potegnil kratko. Sicer ne z veliko razliko, saj je dobil 7,2 odstotka, za prestop praga pa mu je zmanjkalo 2800 glasov, a vendarle. S tem je konec nekega obdobja slovenske zgodovine. SLS, pravni naslednik zgodovinske Slovenske ljudske stranke in prva demokratična stranka, ustanovljena po drugi svetovni vojni v Sloveniji, stalnica političnega prostora od osamosvojitve naprej, je naposled izgubila status parlamentarne stranke. Haček ob tem opozarja na dva vidika. SLS je dosegel relativno dober izid kljub izpadu. Obenem pa to še nič ne pomeni za prihodnje parlamentarne volitve, saj so te precej drugačne. Hkrati ni nujno, da bo Peter Gregorčič še kandidiral na listi SLS-a.

NSi je s 7,7 odstotka ohranil en mandat, dobil ga je predsednik stranke Matej Tonin, s čimer se je konsolidirala t. i. mlada linija znotraj stranke, tista, ki je pred leti iz vodstva izrinila prejšnjo predsednico Ljudmilo Novak. Ljudmila Novak je na listi dobila zadnje, deveto mesto, pri čemer se je marsikdo spraševal, ali bi vseeno lahko zmagala s preferenčnimi glasovi. Če bi se to zgodilo, potem bi bil predsednik stranke Tonin "politično mrtev", je komentiral Haček. Profesor se sprašuje, kako učinkovito bo lahko Tonin vodil svojo stranko na daljavo. "Pretekle izkušnje kažejo, da je iz Bruslja težko voditi politično stranko. Gospod Pahor se je sicer nekaj trudil, pa vemo, kako se je končalo," je opozoril. Preferenčni glasovi so potrdili, da je liberalno krilo dobilo večji delež kot konservativno, "kar je po svoje povedno".

Sledijo liste, ki so ostale pod pragom. Za Levico je Evropski parlament že tretjič neosvojljiva trdnjava, dobila je zgolj 4,75 odstotka, kar je manj kot leta 2014 in 2019. "Rezultat Resni.ce je zlasti zanje relativno veliko razočaranje. Kot kaže, jim ne bo uspelo preseči niti štiriodstotnega praga, kar je neuradna tolažilna nagrada na evropskih volitvah," je komentiral Resni.co, ki jo je označil za prorusko, zarotniško stranko oziroma stranko teorij zarote. Resni.ca je na listo dala kar nekaj znanih imen, kandidat Zoran Stevanović je bil precej prisoten v medijih, a jim vseeno ni uspelo. Haček opozarja, da Resni.ca še vedno ni za odpis in da bo resen pretendent na državnozborskih volitvah leta 2026.

"Tega pa ne moremo trditi za DeSUS in Dobro državo." DeSUS čaka resen politični premislek, kako naprej, in to zagotovo ni ponavljanje stališč Resni.ce, je dejal profesor. Na predzadnjem mestu je t. i. četica odpisanih, kandidatov, ki so bili nekoč povezani z Gibanjem Svoboda, nato pa so se s stranko na tak ali drugačen način razšli in se na koncu združili na listi Zelenih Slovenije. Hačkovo mnenje? "Rent-a-stranka pristop se očitno ne obrestuje," je komentiral. Prestop mesec dni pred volitvami, in to v stranko, ki politično in ideološko očitno ni povsem kompatibilna oziroma zagotovo ni levosredinska, volivcev ni prepričal. Haček meni, da Zeleni Slovenije niso pobrali mnogo volivcev Gibanja Svoboda. Morda pa so povzročili, da se je marsikdo odvrnil od GS-ja in preusmeril k Prebiličevi Vesni. Nosilec liste Klemen Grošelj je namreč nedavno javno dejal, da je bil najbrž "degradiran" zaradi posredovanja srbske politike pri ljubljanskem županu Zoranu Jankoviću in prek njega pri GS-ju, kar je huda obtožba. Haček je še opozoril, da je to zelo verjetno konec Grošljeve politične kariere, kar da je škoda, saj je bil eden "bolj aktivnih in najbrž bolj kakovostnih" evropskih poslancev.

Politične implikacije referendumov

Referendumi so bili tehnično uspešni, saj so volivci večinsko izbrali "za". Dva od teh sta prejela trdno, močno podporo. Med njimi je referendum o uvedbi preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah. Haček meni, da referendum ni bil potreben, saj že sama ustava pravi, da naj bi volivci imeli odločilen vpliv na volitvah. Težava je v tem, da nobena dozdajšnja koalicija ali skupina strank tega ni spravila v življenje. "Napovedujem, da tudi ta ne bo. Potrebna je dvotretjinska večina v DZ-ju, in te večine v tem sklicu DZ-ja ni," je napovedal politolog. V osnovi gre za vprašanje, ki ga mora rešiti stroka, nato pa je treba zbrati večino, je dodal.

Drugi referendum se je tudi nanašal na nekaj, kar je pri nas že uzakonjeno: uporaba konoplje v medicinske namene. "Morda bo izid referenduma povzročil vsaj to, da odgovorni sprejmejo podzakonske akte. Vas gledam, ministrstvo za zdravje. Že deset let jih niso, pa bi jih lahko, ker zakonodaja to omogoča." Tudi brez referenduma koalicija nima nobenih ovir, da bi to uredila, je ocenil Haček.

Pri preostalih dveh referendumih, uporabi konoplje v osebne namene in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, je bil izid precej bolj tesen. Haček pričakuje, da bosta obe strani našli vidike referenduma, ki jih bosta interpretirali v svojo korist. Koalicija bo rekla, da je večina glasovala "za". Opozicija pa bo dejala, da je izid zelo tesen in da se večina ljudi ni udeležila referenduma, kar pomeni, da je zgolj 20 odstotkov volilnega telesa podprlo eno ali drugo rešitev. Haček pričakuje še veliko zapletov. Če se koalicija odloči za sprejemanje nove zakonodaje o prostovoljnem končanju življenja in osebni uporabi konoplje, potem lahko pričakujemo tudi posege na ustavno sodišče in dva zakonodajna referenduma. "Tu zgodba ni končana," je sklenil Haček.

Požgan: Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo

Zasuk v desno kaže, da si tudi ljudje v Sloveniji želijo spremembe, je za Radio Slovenija ocenil Jure Požgan z ljubljanske fakultete za družbene vede. Vprašanje pa je, kaj rezultat pomeni za vladajočo koalicijo. "Občutek, da sta SD in Levica padla za Svobodo, bo zagotovo pustil kar nekaj grenkega priokusa," je komentiral. A zmaga desnice za državnozborske volitve ne pomeni veliko, pravi Požgan, čeprav si na desnici to želijo.

Marko Hočevar, prav tako s FDV-ja, pričakuje, da bo izid prinesel pretrese v strankah, ki so ostale brez evropskega poslanca. Kaj pa bo po njegovem mnenju vplivalo na prihodnje državnozborske volitve? "Na eni strani je vloga Vesne, na drugi strani bo zagotovo pomemben faktor Anže Logar."

Glede vprašanja, kaj obrat v desno pomeni za razmerja moči v Evropskem parlamentu, pa so mnenja deljena. Po mnenju Matjaža Nahtigala s FDV-ja je prvič do zdaj ogrožen primat velike sredinske koalicije: "Večina, ki je bila doslej dovolj trdna, je prvič pod večjim vprašajem, težje bo zagotoviti absolutno večino za ključne odločitve v Evropskem parlamentu."

Jure Požgan je za Radio Slovenija povedal, da velikega preobrata ni bilo, ne glede na to, da se Evropski parlament še bolj obrača v desno: "Vidimo, da se krepi bolj skrajno desni pol v Evropskem parlamentu, medtem ko razmerja moči med trenutno še vladajočo koalicijo v Evropskem parlamentu ostajajo približno enaka."