Vendar roman ni zgolj zgodovinsko čtivo, niti negotova zgodovinska sestavljanka, saj ga je pisatelj izpisal kot roman o spominu, natančneje: o varljivem spominu. Romaneskni junak, najverjetneje pisateljev alter ego, se zaradi blažje možganske kapi znajde v precejšnji stiski in negotovosti, obe ravni romana pa se smiselno in sugestivno dopolnjujeta in zlivata v celoto. Zato ne preseneča, da je pisatelj v pogovoru tudi pojasnil, kaj je zajčja sled: