Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V fotografski razstavi Tu se je bojevalo 1914-1918! je Alessio Franconi v svoj objektiv ujel nekaj ikoničnih lokacij nekdanje frontne linije v prvi svetovni vojni med Jadranskim morjem in Dolomiti.
V Kobaridu se ta konec tedna spominjajo dogodkov, ki so spremenili zgodovino. "Surovo govorico sovraštva, nasilja in trpljenja" je sto let po soški fronti zamenjala govorica glasbe.
Nedaleč stran od Brionov je leta 1914 svoj konec dočakal luksuzni potniški parnik, ki je iz Kotorja v Trst prevažal dopustnike, družine in uradnike.
Kakor mnogi učitelji tedanje dobe je bil tudi Anton Kosi, nadučitelj (danes bi rekli ravnatelj) šole v Središču ob Dravi, vsesplošno nadarjen mož.
Vojna se je tako za moške kot za ženske začela hkrati, končala pa se je zanje na različne načine in v različnih časih.
S slovesnostjo pred nemško kostnico pri Tolminu so se poklonili stoti obletnici začetka zadnjih bojev na soški fronti.
Natanko pred stoletjem je italijanska vojska na soški fronti sprožila svojo predzadnjo ofenzivo v prvi svetovni vojni.
Nova Gorica je danes gostila mednarodno konferenco z naslovom Od Soče do Višegrada. Prva svetovna vojna iz srednjeevropske perspektive.
Kobariški muzej je posebnež med sorodnimi ustanovami. Velja za drugi čudež pri Kobaridu, saj je bil kmečki dvorec furlanskega tipa po potresu leta 1976 zapuščen in kar petnajst let prazen.
Judenburg je marsikateremu Slovencu ostal v slabem spominu. Od tam so namreč med prvo svetovno vojno vojake pošiljali na različna bojišča, s katerih se številni niso nikoli več vrnili.
Nova fotografska razstava na Ljubljanskem gradu bo časovni stroj v preteklost.
Dolgih devet dni je minilo, preden so truplo pokojnega cesarja Franca Jožefa I. Habsburško-Lotarinškega položili k večnemu počitku v cesarsko grobnico pri dunajskih kapucinih.
Mrzlične priprave, mnoge vidne, spet druge skrite običajnemu prebivalcu cesarske prestolnice, so potekale v tistih turobnih, pozno novembrskih dneh pred pokopom pokojnega cesarja Franca Jožefa.
Dunajčani so se prebudili v turobno jutro. Megla, ki je prekrivala prestolnico, je kar najbolje odražala občutje ljudi ob izgubi moža, ki je 68 let vladal dvojni monarhiji.
V današnjem hitro spreminjajočem se svetu lahko človek mimogrede pozabi kakšno malenkost.
"V času 1. svetovne vojne vlada vojaški absolutizem, mediji so cenzurirani, vlada se z dekreti, prebivalstva za mnenje ne sprašuje, kar je pripomoglo, da je bila Avstrija zmožna poskrbeti za 400 ...
"Bila so tudi taka obdobja, da po tri dni nismo nič jedli, ker so po poti umrli ti, ki so šli po hrano, ali pa je bilo obstreljevanje tako gosto, da nisi mogel pokazati glave," je v dnevnik zapisal ...
V množici vojakov, ki jih je vojno kolesje leta 1915 postavilo v kruto realnost soške fronte, sta bila tudi Prežihov Voranc in Giuseppe Ungaretti.
"Kot 18-letni mladenič je leta 1848 zavladal premlad in premalo izkušen, kot 86-letni starec pa je v letu 1916 umrl prestar, da bi bil sposoben z odločnimi političnimi dejanji rešiti usodo monarhije."
Dokumentarec TV Slovenije Doberdob: Ungaretti-Voranc razkriva neizmerno človeško tragiko, usode in dileme avstro-ogrskih vojakov, zlasti slovenskih.
Neveljaven email naslov