S sarajevskim atentatom na habsburškega prestolonaslednika se je 28. junija 1914 sprožilo eno najbolj tragičnih obdobij človeške zgodovine. Vojna, ki je najprej zajela Evropo, nato pa še večji del sveta, je bila tako silovita in dolgotrajna, kot si je vojskujoče se strani niso predstavljale. Dobila je ime velika vojna. V enem izmed središč tega uničevalnega vrtinca se je znašlo tudi slovensko ozemlje in slovenski ljudje.

Trpeli so slovenski možje in fantje, ki so bili del tako centralnih kot antantnih vojaški sil, trpelo je civilno prebivalstvo, ki se je z odprtjem soške fronte v letu 1915 znašlo v neposrednem zaledju vojne vihre. Podoba starega sveta, kot so je bili vajeni, se je rušila, vzpostavljal se je neki novi čas, ki je prinesel tudi novo politično resničnost.

Zgodbe preživelih slovenskih vojakov se v slovenskem zgodovinskem izročilu niso ohranile v tolikšni meri, kot bi si želeli. Poslušali so jih predvsem njihovi bližnji, pa še ti so v vsakdanjem boju izgradnje novega povojnega sveta zunaj okvirov avstrijske monarhije in nato kruti resničnosti nove vojne, prevečkrat zamahnili z roko. Izgubljeno dediščino skušajo zgodovinarji znova intenzivneje obuditi zadnjih 20 let.

V petih delih o slovenskem doživljanju vojne
Pomembno delo pri postavljanju tega dela zgodovine v okvir slovenske zavesti so zadnja tri leta opravili sodelavci projekta zgodovinskih serij z naslovom Slovenci in 1. svetovna vojna 1914-1918. Serija je nastala v Kulturno-umetniškem programu Televizije Slovenija pod taktirko režiserja Valentina Pečenka, scenarista Marka Štepca ter v sodelovanju s priznanimi slovenskimi in tujimi zgodovinarji, preučevalci zgodovine tega obdobja, številnimi domačimi in tujimi muzeji ter arhivi.

"Zamišljena je kot pentalog, v katerem skozi vizualno fresko pokažemo propad starega sveta v očeh Slovencev. Izpostavljen je slovenski zorni kot preživljanja teh strahotnih let, kot se je izrazil Ivan Cankar. Ves čas sledimo poti slovenskih polkov in pokažemo slovensko zaledje, ki je morali prestati vso gorje vojne," pojasnjuje režiser Valentin Pečenko.

Čudež pri Kobaridu
Nekateri pravijo, da so se slovenski junaki 1. svetovne vojne borili za poraženo stran, napačnega cesarja. A slovenski polki so po njegovih besedah predvsem na soškem bojišču pokazali izjemno hrabrost in junaštvo, ki se ga ne da opisati. Še posebej se je v vojaške učbenike in zgodovinska opisovanja fronte med avstrijsko-nemškimi silami ter nasprotno italijansko vojsko zapisala 12. ofenziva, poimenovana tudi čudež ali preboj pri Kobaridu.

24. oktobra 1917 zjutraj je pretežno slovenski mariborski 26. strelski polk opravil eno ključnih nalog pri zavzetju Bovca, avstrijsko-nemške sile pa so prodrle globoko v italijansko ozemlje in se ustavile šele pri reki Piavi. Zaradi težavnega hribovitega terena so bile te bitke še posebej zahtevne in so zahtevale veliko življenj na obeh straneh.

Zgodovinski, še neobjavljeni posnetki
Pet oddaj z naslovom Zatišje pred viharjem, Krvave galicijske poljane, Doberdob, slovenskih fantov grob, Preboj pri Kobaridu in Propad bo prikazalo kar nekaj arhivskega gradiva, ki v javnosti še ni bilo predstavljeno.

"Človek pri takšnem projektu naleti na mnogo novosti, presenečenja niso izključena. Čudovito smo sodelovali z italijanskimi arhivi - z La Cineteca del Friuli pri Vidmu. Z Avstrijci smo imeli nekoliko zapletov, iz Kriegsarchiva smo dobili zelo birokratski odgovor, zato smo se po pomoč zatekli na naše kolege iz avstrijske televizije ORF, da so nam svetovali, kam naj se obrnemo. Potem smo iz filmskega arhiva Avstrije dobili res edinstvene posnetke. Slovenska javnost bo tako lahko videla prihod avstro-nemških enot na naše področje neposredno pred prebojem pri Kobaridu. Ti posnetki so tudi za slovensko strokovno javnost noviteta. Imeli smo res srečno roko," izpostavlja režiser Pečenko.

Samega preboja pri Kobaridu filmski snemalci propagandnih vojaških oddelkov sicer ne bi mogli posneti, tudi če bi želeli, saj je bilo tedaj megleno deževno jutro. Tudi fotografije samega preboja so zaradi slabega vremena izjemno redke. "Vreme je tako šlo na roko napadalcem, manj pa italijanskim branilcem ter fotoreporterjem. V seriji objavljeni posnetki so narejeni pozneje, a še ujamejo trenutke predaje Italijanov na bojnem polju. To, da lahko skozi dokumentaren posnetek neponarejeno vidimo potek predaje, je nekaj enkratnega. Ti posnetki so zlata vredni, saj tudi če to rekonstruirate, neposrednosti in dokumentarnosti ne boste pokazali, zato se je splačalo truditi," dodaja Pečenko.

Po njegovih besedah se današnje generacije ne zavedamo, kaj je za naše prednike pomenil propad starega sveta, ki so ga poznali stoletja. "Če bo ta serija vzbudila kanček zavedanja, kakšne strahote so se zgodile, bom zelo vesel." Vojna je spremenila način življenja, zdesetkala je prebivalstvo, za sabo pustila opustošenje, hkrati pa prinesla formacijo novih mej, držav in sistemov. Minilo je 100 let in čas je, da se znova ozremo na lastno zgodovino.