Pred 100 leti in dvema dnema, 11. 11. ob 11. uri, se je s premirjem med Nemčijo in antanto uradno končala velika vojna in dolgoletnega krvavega boja je bilo konec, saj nobena izmed držav sovražnosti ni več obnovila. Pariška mirovna konferenca je nato vojno tudi uradno končala in začelo se je obdobje versajske Evrope. "Na zahodni fronti so se borili do zadnjega trenutka, zadnji vojak, ki je padel, je bil kanadski vojak George Lawrence Price, ki je padel ob 10.58, premirje pa je začelo veljati le dve minuti pozneje," je na predstavitvi nove velike digitalne zbirke vojaških žrtev velike vojne na Slovenskem povedal direktor Inštituta za novejšo zgodovino Damijan Guštin.

Velika vojna je po njegovih besedah Evropi zadala globoke rane, izgube so bile zaradi spopadov ogromne, še zlasti med moškimi, divjala pa je tudi "smrtna kosa" španske gripe. "Uporaba vedno novih bojnih orožij od topništva do bojnih plinov, juriši in vojna v jarkih, angažiranost množičnih armad je v popolnosti uveljavilo izraz 'kanon futer'," je poudaril in dodal, da je za vojake velike vojne primeren izraz "topovska hrana". Žrtev je bilo ogromno, saj je umrlo 10 milijonov vojakov (šest milijonov na strani antante, štirje milijoni na strani centralnih sil), umrlo pa je tudi sedem milijonov civilistov.

Avstro-ogrski propad in nedokončani seznami
Države udeleženke vojne so na različne načine vodile sezname padlih, ranjenih in pogrešanih. Po koncu vojne so te sezname tudi dopolnile, a Avstro-Ogrski zaradi razpada države po vojni te druge faze ni uspelo izvesti.

Tako so tudi slovenski vojaki, ki so bili v veliki večini vpoklicani v oborožene sile Avstro-Ogrske, ostali brez uradnih podatkov glede števila in seznama padlih in umrlih vojakov. "To pomanjkljivost, ki je postala zgodovinopisni problem, po 100 letih poskušamo popraviti. Nastala je digitalna baza podatkov o vseh znanih padlih vojakih z ozemlja današnje Slovenije," je poudaril Guštin.

Digitalni seznam slovenskih vojakov zdaj šteje že več kot 26.000 imen, vse žrtve velike vojne pa so ocenjene na od 36 do 40 tisoč. "Številni nimajo vseh podatkov, vsekakor pa seznam dopušča identifikacijo, kar je še posebej pomembno, saj gre za osebni vpogled v vsakega našega, vašega ali mojega prednika, ki je padel v tistih letih," je pojasnil. Projekt je treba peljati naprej in ga pripeljati do 95 odstotkov ali pa kar 99 odstotkov predvidenega števila padlih slovenskih vojakov, je sklenil.

Baza se še naprej širi
Vodja projekta Neja Blaj Hribar je nadaljevala, da so seznam dopolnjevali tudi s prostovoljskimi vojaškimi formacijami vseh vrst, ne le zgolj redno vojsko. Šteli so tudi vojake, ki so pozneje (po 11. 11. 1918, op. n.) umrli zaradi posledic vojne, v vojnem ujetništvu, ki so bili pogrešani.

Število imen v bazi se nenehno posodablja in viša, takoj ko se pridobijo podatki o novih žrtvah, je pojasnila Blaj Hribarjeva. Podatke so črpali iz virov, ki so jih zbrali raziskovalci, in izvorov, pri čemer gre pri zadnjem za do zdaj že zbrane lokalne baze podatkov, ki so jih združili na nacionalni ravni. Težava je, ker lokalne baze ne pokrivajo celotnega ozemlja današnje Slovenije, zato je bilo po njenih besedah treba vključiti tudi osnovne vire za celotno Slovenijo, eden izmed takšnih virov so seznami izgub avstro-ogrske vojske t. i. verlustliste. Trenutno je v bazi več kot 26 tisoč imen, groba ocena, da je vseh žrtev od 36 do 40 tisoč, pa se je skozi projekt izkazala za zelo realno, je poudarila.

Baza je povsem prosto dostopna za namene pregledovanja in brskanja. Na voljo je iskalnik, s katerim lahko iščemo po veliko različnih parametrih – od imena, priimka, kraja smrti, datuma rojstva … Marsikdo bo lahko našel kakšnega padlega prednika, je sklenila.

Blaj Hribarjeva je na MMC-jevo vprašanje, ali je v nastajanju tudi kakšen seznam civilnih žrtev velike vojne na Slovenskem, odvrnila, da trenutno ne, bi pa to potencialno lahko bil eden izmed projektov za prihodnost.

Največ padlih Kranjcev, sledi Štajerska
Analiza podatkov kaže, da je bilo največ žrtev s Kranjskega (47 odstotkov) in Štajerskega (32 odstotkov), sledita pa Primorska in Prekmurje (vsaka po 8 odstotkov), je navedel raziskovalec Mihael Ojsteršek. Največ padlih je bilo rojenih v letih 1895 in 1896. Najbolj množično so umirali med obdobjem maj–julij in do konca leta 1915. Če število mrtvih vojakov primerjamo s celotnim številom prebivalstva današnjega ozemlja Slovenije po popisu iz leta 1910, pridemo skoraj točno do treh odstotkov padlih prebivalcev, če upoštevamo samo moške, pa pridemo do odstotka 4,1 odstotka, je navedel Ojsteršek. Analiza podatkov bo v nekaj dneh objavljena na spletni strani Sistory.

Demografski šok velike vojne
Petra Svoljšak z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa je poudarila dejstvo, da 1. sv. vojna spada med demografske šoke, smrtnost je strmo narasla, rodnost padla in mobilnost ljudi eksplodirala, posledica so bili tisoči in tisoči beguncev. Veliko vojno številni primerjajo z obdobji kuge v Evropi, je pristavila.

"Slovenske zgodovinarke in zgodovinarji se še nikoli nismo vprašali, kakšen bi mogel biti demografski učinek teh izgub za prihodnost slovenskega prebivalstva, kolikšna je pravzaprav t. i. izgubljena generacija in kakšna bi morala biti njena socialna in kulturnozgodovinska vloga, ki je niso nikoli dočakali," se je vprašala Svoljšakova. S temi težkimi vprašanji se bodo raziskovalci zdaj, ko je na voljo digitalna baza, lažje ukvarjali, je dodala.

Pri popisovanju žrtev so se raziskovalci naslonili na avstro-ogrske liste izgub t. i. verlustliste. Arhiv RS ima sezname zgolj za čas pred 1. sv. vojno. Zelo kompleksen vir so tudi seznami pokopanih na pokopališčih, matični listi pa so prav tako izredno pomembni viri podatkov o padlih vojakih, je sklenila.

Dunajski vojaški arhiv
Raziskovalec Miha Šimac je opozoril, da je najpomembnejši za nadaljevanje projekta dunajski vojni arhiv oz. fond Kriegsverluste. Izredno pomembne so tudi matične knjige vojaških enot. Velikokrat ni zapisan natančen čas smrti, piše le, v bitki, ki je trajala od tega do tega datuma, je najverjetneje padel vojak ta in ta, je navedel primer ohlapnih podatkov. Arhiv na Dunaju ima med drugim 1,2 milijona mrliških kartic (Totenkartei), je pristavil.

Za večino ne vemo, kje so pokopani
Pri raziskovanju pokopališč tako avstro-ogrskih kot italijanskih se nam povečuje število neznanih padlih, ker je bilo pokopavanje med vojno vihro opravljeno večinoma zelo na hitro in "malomarno". "Za večino padlih ne vemo, kje so v resnici pokopani," je pojasnil Mihael Uršič iz Fundacije poti miru.

Večina pokopališč iz velike vojne je danes videti kot travnata površina zgolj s posameznimi ohranjenimi nagrobniki, ki imajo tablice in napise z imeni. "Ljudje še vedno iščejo svoje prednike, vsako ime in grob, ki ga rešimo, je velik uspeh," je sklenil Uršič in dodal, da je zdaj zadnji čas, da opravimo to veliko delo, ker "ob 200. obletnici velike vojne gotovo ne bo nikogar več".

Padli Gorenjci
Podrobneje si je žrtve na Gorenjskem ogledala raziskovalka Nataša Budna Kodrič. Do hipotetičnega števila padlih so prišli s pomočjo izredno dobrih podatkov za UE Škofja Loka, ki so jih potem posplošili na celotno Gorenjsko. Število prebivalcev na Gorenjskem v popisu leta 1910 je bilo 131.000 prebivalcev. Padlo je torej teoretično 5.200 Gorenjcev, ki jih poskušajo v čim večjem številu najti in vpisati v digitalno bazo.

Izgube so največje tudi med Gorenjci v letih 1914 in 1915, padlih v boju proti koncu vojne v zadnjih letih pa vedno več vojakov umre za posledicami bolezni in poškodb, v ujetništvu. Po kraju smrti je največ vojakov umrlo na jugozahodni in vzhodni fronti, na južnem bojišču pa je umrlo relativno malo slovenskih vojakov, je sklenila.

3.016 prekmurskih žrtev velike vojne
"Prekmurje prevečkrat ostane prezrto, zato smo s pomurskim muzejem začeli raziskovati usode prekmurskih vojakov," je dejala Gordana Šovegeš Lipovšek iz Pokrajinskega arhiva Maribor. Podatke so pridobili s pomočjo soboških časopisov, ki so navajali ime, priimek in kraj, od kod je vojak bil, redko pa tudi enoto, iz katere je bil. Potem so tu civilne matične knjige, oklicne zadeve sodišč, ki so dolgo pogrešane osebe razglašala za mrtve, t. i. verlustliste avstro-ogrske vojske, spomeniki in mrliške matične knjige posameznih polkov, je pristavila.

Podatke je evidentirala po imenu in priimku, kraju rojstva, vojaški enoti (madžarsko in slovensko), kraju smrti, vzroku smrti. V Prekmurju je padlo več kot tri odstotke prebivalstva. Padlih in pogrešanih je 3.016 ali 3,33 odstotka Prekmurcev, število prebivalstva po popisu leta 1910 je bilo 90.513.