Razstavo v kranjskem gradu Khislstein s celotnim naslovom V roki puškica, doma pa ljubica – Leto 1917 na soški fronti in v zaledju Gorenjske so postavili ob počastitvi stote obletnice konca soške fronte.

Razpetost posameznika v vojnem času
Motiv izkazuje doživljanje posameznika – razpeto med osebna čustva slovesa in družbeno potrditev. Ne gre pa spregledati niti obveze, ki je bila sodelovanje v vojaški službi, čeprav je bil prav vsak vojak nekomu mož, brat, oče ali sin, poln življenjskih načrtov.

Skladno z naslovom je bil izbran tudi vodilni motiv razstave, ki je podoba z vojne razglednice. To je vojak, ki se s puško na rami poslavlja od svoje drage. Naslov kataloga in razstave je bil oblikovan prav za razstavo in ni del citata, sta pa uporabljena pomanjševalnica puškica in beseda ljubica zelo pogosti v vojaških ljudskih pesmih iz obdobja prve svetovne vojne in tudi prej. Te pesmi so večinoma osebnoizpovedne, ljubezenske in velikokrat opisujejo slovo vojaka od domačih ali ljubljene osebe.

Dve plati vojnega dogajanja – življenje na soški fronti in življenje v zaledju
Na razstavi predstavljajo dve plati dogajanja v letu 1917. Na eni strani se posvečajo dogodkom na soški fronti, na drugi strani pa prikazujejo življenje v zaledju. Že naslov razstave razkriva dva pola. Vojak, ki je na fronti nosil puško in se bojeval za svojega cesarja, je imel doma bližnje, ki so željno čakali novic in upali na njegovo vrnitev. Tudi življenje domačih se je moralo do določene mere prilagoditi vojnim razmeram, ki so vladale v zaledju.

"Sicer tega leta nič posebnega."
Vojna je trajala že četrto leto in življenje običajnih prebivalcev gorenjskega zaledja je teklo dalje. Ljudstvo se je na nove razmere nekako navadilo, kar potrjujejo tudi besede kokrškega župnika, ki je ob koncu kronike za leto 1917 zapisal: "Sicer tega leta nič posebnega".
Na razstavi se osredotočajo na ljudstvo, ki je trpelo, ki se je vojne že naveličalo in ki je hrepenelo po miru. Med ljudmi je bila večina tistih, ki so čutili pomanjkanje hrane in življenjskih potrebščin, ki jim je vojska iz domačega zvonika vzela zvonove, tistih, ki so ostali brez delovne sile in pridelka. Bile pa so tudi izjeme, ki jim je vojna ponudila priložnost, da so obogateli.

Prva svetovna vojna je prizadela vse sfere življenja in se je dotaknila prav vsakogar na svoj način. S seboj je prinesla mnogo tragedij, kljub temu pa je iz nje izšlo tudi nekaj bolj pozitivnih zgodb oziroma so se nekatere vojne zgodbe ob koncu srečno končale.

Raziskovanje leta 1917 na Gorenjskem
Ideja o razstavi in katalogu je izhajala iz želje, da v Gorenjskem muzeju nadaljujejo raziskovanje in predstavljanje prve svetovne vojne in njene povezanosti z Gorenjsko. "Ne zgolj vsebina, tudi razstavljeni predmeti so tisti, ki nas bodo popeljali v leto 1917. Nekateri so edinstveni in smo lahko ponosni, da jih razstavljamo prav v okviru naše razstave," poudarjajo v Gorenjskem muzeju.

Postavitev je v osnovi pripravljena ob počastitvi spomina na 100. obletnico konca soške fronte. Ker je do ključnih dogodkov v letu 1917 vodilo več dejavnikov, so obletnico postavili tudi v okvir celotne vojne, v ospredju pa je leto 1917. Tudi pregledani viri so večinoma iz tega leta in se nanašajo na kraje na Gorenjskem.

Razstavo v kranjskem gradu Khislstein, naslovljeno V roki puškica, doma pa ljubica – Leto 1917 na soški fronti in v zaledju Gorenjske, so odprli v četrtek, 19. oktobra.