Digitalizacija je v zadnjih letih močno posegla v naša življenja, ob tem pa je velike spremembe prinesla tudi na področje finančnih storitev. Področje plačevanja je eno tistih področij, ki se s pojavom in razpoložljivostjo novih tehnologij izjemno hitro razvijajo. Dejstvo je, da bodo v prihajajočih letih digitalne valute, kot sta morebitni digitalni evro in že realni digitalni juan, postale realnost.
Realnost so prav gotovo tudi kriptovalute, nekaj, čemur večina odraslih sicer ne posveča velike pozornosti. Ta svet, svet kriptovalut, zagotovo bolj pritegne mlade. Kaj pa vodi mlade v ta mamljivi, a tvegani svet?
Menda gre za privlačnost vznemirljivih izzivov in za željo po dvigu družbenega statusa. V začetku novembra je bitcoin, po tržni kapitalizaciji največja in najbolj prepoznavna kriptovaluta, strmoglavil za več kot 10% , ogromno manjših kriptovalut, tako imenovanih alternativnih kovancev, pa je doživelo tudi več kot 30-odstotne padce cen. Se lahko kaj podobnega zgodi tudi z digitalnim evrom? Kakšna je pravzaprav razlika med digitalnim evrom in kriptovalutami? Simon Anko, direktor oddelka Plačilni in poravnalni sistemi v Banki Slovenije:

»Ja, ta razlika je izjemno pomembna. Ne želimo, da se v javnosti ta dva pojma mešata, zato bom šel skozi posamezne lastnosti obeh... Ko govorimo o kriptovalutah, te nimajo nobenih lastnosti denarja, torej prave valute. Konec koncev so izjemno volatilne po svoji ceni in s tega vidika je nemogoče v njih hraniti premoženje. V valutah, ki jih izdajajo emisijske banke, pa o tem lahko govorimo. Poleg tega je zelo težko plačevati s kriptovalutami. Kot ugotavljamo, večina transakcij s kriptovalutami je povezanih s špekulacijo in nezakonitimi dejanji. So težko sledljive in kot substitut nekih uradnih valut se niso uveljavile, kljub tistim začetnim idejam, kako bo to neka revolucija pri plačevanju, ampak temu danes ni tako.«

Simon Anko iz Banke Slovenije tudi pravi, da je izrednega pomena, kdo za temi valutami stoji: »Če govorimo o bodočem digitalnem evru, bo to samo nova oblika valute, ki jo poznamo in to valuto izda emisijska banka, evrosistem. Kaj to pomeni? Da je ta valuta tako netvegana, kot je danes netvegana gotovina. Vemo, da je gotovina vedno zamenljiva 1:1, enako bo veljalo za digitalni evro, medtem ko vrednost raznih kripto imetij, kriptovalut izjemno niha in tam ni nobenega jamstva. Tu tudi ni vedno jasno, kdo je izdajatelj.. ko se kaj zalomi, tudi ne veste, h komu po pomoč. Ko pa imate terjatev do emisijske banke, pa točno veste, da je ta valuta netvegana in neodvisna v kakršni koli obliki je. Ali je v obliki bankovcev ali pa bo, kot sem omenil, nekje konec leta 2026, tudi v digitalni obliki.«

Zdaj vemo, kakšna je razlika med digitalnim evrom in kriptovalutami, kakšna pa je razlika med digitalnim evrom in evri, ki so virtualno na našem bančnem računu in se pri spletnem bančništvu tudi digitalno prenesejo na drug račun? Simon Anko:

»Digitalni evri bodo v bistvu digitalni ekvivalent gotovini. To pomeni, da govorimo o tem, kdo jih izda in kakšen je nivo tveganosti takega denarja. Če imate pri poslovni banki depozit, lahko z njim plačujete v obliki plačilnih nalogov, mobilnih bank, odvisno je od tega, kakšen kanal vaša banka omogoča. In ta depozit je zaščiten: obstaja jamstvo za depozite, do zneska 100.000 evrov. Medtem, ko je gotovina sama po sebi popolnoma netvegana. Gotovino je izdala emisijska banka, mi za njo stojimo, skrbimo za stabilnost te valute in digitalni evro bo samo nova, digitalna oblika tega istega plačilnega medija, če smem to tako imenovati, le da bo v digitalni obliki.«

Digitalnemu evru bi torej kritje zagotavljala centralna banka, zasnovan pa bi bil tako, da bi izpolnjeval potrebe državljanov: bil bi netvegan in bi zagotavljal zasebnost in varstvo podatkov. Pa bi digitalni evro lahko nadomestil gotovino?
Simon Anko pravi, da ne.
»Mi se zavezujemo, da bo gotovina vedno na voljo tistim, ki jo bodo želeli, naš motiv pa je, da je digitalni evro kompliment gotovini. Ne da bi jo nadomestil, to bo samo nova digitalna oblika gotovine in tukaj izpostavljam pomen tega, da se gotovina ohrani kot možnost in dostopnost. Konec koncev ima gotovina status zakonitega plačilnega sredstva, poleg tega pa je pomembno, da zagotavlja finančno vključenost. Populacija, ki nima bančnih računov, je odvisna od gotovine in ji lahko v prihodnje zagotovimo digitalni evro, to pomeni, gotovino v digitalni obliki. Se pa tukaj soočamo s tveganjem digitalne pismenosti. Ni za pričakovati, da bo vsa populacija želela in da bo sposobna novo valuto tudi uporabiti. Zato lahko zagotovim, da gotovina ostaja, da gotovine ne zamenjujemo, niti je ne ukinjamo.«

In kdaj bi lahko digitalni euro zaživel? Trenutno je še vedno v fazi preiskave. Preizkušajo se koncepti, poskusi, ki so se začeli oktobra 2021, bodo trajali do jeseni 2023. Najvišji organ odločanja, Svet ECB bo odločil, ali se boi nato nadaljevala faza realizacije. Leto 2026 bi bilo leto, ko bi lahko pričakovali, da bo izdan digitalni evro.

Nataša Godec, Radio Si – Radio Slovenia International – Radio Si / Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope #Euranet