Nekatera evropska mesta dobesedno pokajo po šivih, zlasti na vrhuncu turistične sezone. Na eni strani množični turizem veliko daje, na drugi pa tudi veliko vzame.

,,Rekel bi, da je reševanje masovnega turizma zelo kontekstno oziroma lokacijsko specifično, odvisno v katerem mestu ga rešujemo in odvisno kakšne so tamkajšnje specifike. V splošnem poznamo, v svetu in v Evropi, kar nekaj dobrih primerov praks, kako ga omejevati, recimo prepoved ali pa zmanjšanje števila križark, ki vplujejo in izkrcajo goste. V Benetkah vemo, da so letos za enodnevne turiste uvedli vstopnino. S pomočjo digitalizacije lahko recimo zahtevamo, da gostje obisk neke atrakcije rezervirajo vnaprej, tako da si lahko na destinaciji bolj predstavljamo tok turizma oziroma kaj lahko pričakujemo. Trenutno se na primer po celem zahodnem svetu ukvarjamo z novim reguliranjem kratkoročnega oddajanja.'' – Tadej Rogelja, Turistica

Tadej Rogelja s Fakultete za turistične študije – Turistica v Portorožu, ki je strokovnjak na tem področju pri nas, uvodoma poudari, da problematike množičnega turizma ne gre posploševati vse povprek. V Sloveniji pravi, ''še nismo presegli kritičnega praga'' v primerjavi z drugimi večjimi evropskimi mesti. Ko govorimo o pravičnem turizmu, Rogelja izpostavi tri stebre: ,,Pojem pravičnega turizma razumem kot maksimizacijo pozitivnih učinkov turizma in minimizacijo negativnih učinkov, predvsem to, da upoštevamo sedanje in prihodnje pozitivne vplive turizma na lokalno skupnost, na turiste kot take in tudi na samo turistično industrijo. Ko rečem pozitivne vplive, se nanašam predvsem na te tri ključne stebre. Pojem pravični turizem je namreč zelo povezan tudi s trajnostjo. Ko govorimo o trajnosti, se nanašamo na te tri ključne stebre – okoljski, družbeni in ekonomski. Turizem je zelo dinamična dejavnost, včasih tudi zelo naporna, imamo npr. tri zmene, ves čas moramo biti nasmejani in znati jezike, delamo med prazniki in tako naprej. Dokler ne bomo znali pravično in pošteno plačati zaposlenih in jih ustrezno motivirati, težko govorimo o nekem pravičnem turizmu.''

Ko govorimo o družbenem oz. socialnem turizmu, govorimo o turizmu za vse. S tem se strinja tudi naš sogovornik in poudari, da v prvi vrsti ,,ne smemo pozabiti na lokalno prebivalstvo,'' s katerim se je vse začelo: ,,Lokalni prebivalci so običajno tisti, ki so na nekem območju živeli prvi, turizem se je razvijal kasneje, in zato moramo ves čas skrbeti za to ravnovesje. Lokalno prebivalstvo moramo redno vključevati v odločevalne procese, upoštevati to, kar si tudi oni dejansko želijo, s tem bomo na dolgi rok dosegli nek uravnotežen razvoj. Na splošno sicer mislim, da vse več turistov na svojih potovanjih zaradi vsega ozaveščanja postaja nekoliko bolj odgovornih, ampak kljub temu bi vsakomur, ki se nekam odpravlja, svetoval, da se vedno vpraša, koliko časa želi preživeti v mestu in koliko na podeželju. Kot drugo vprašanje pa recimo, kdo se veseli mojega potovanja pri meni doma in kdo se ga veseli na destinaciji v katero prihajam in pod kakšnimi pogoji.''

Bled, ki nedvomno velja za slovenski turistični biser, velja tudi za eno najbolj zelenih turističnih destinacij v Evropi, vzor trajnostnega turizma. Po drugi strani pa je tipični primer paradoksa množičnega turizma, saj se kraj zaradi nezadovoljstva domačinov z negativnimi vplivi turizma sooča z vedno večjim odseljevanjem lokalnega prebivalstva. Poleg trajnosti pravičnega turizma je po mnenju Rogelje pomembna tudi odgovornost, še pogosteje pa se govori o t.i. regenerativnem turizmu: ,,Ta pa v nekem najširšem pomenu besede pomeni, da pustimo nek prostor boljši, kot ko smo vanj vstopili.''

Slovenija je za turiste butična država, tako se tudi promovira. Ta vrsta turizma pa ni poceni. Po navedbah Slovenske turistične organizacije novi trendi v ospredje postavljajo personalizirana doživetja, skrb za varnost in zdravje ter ustvarjajo produkte, ki temeljijo na stiku z naravo.

In kako lahko zagotovimo, da bo turizem tudi socialno, okoljsko in kulturno trajnosten? Med konkretnimi rešitvami so tudi spodbujanje potovanj izven sezone, prepoved oglaševanja destinacij, ki so preveč obiskane, podražitev vozovnic itn. Nizkocenovne vozovnice namreč še vedno pogosteje uporablja srednji razred, kot pa nižji. Rogelja sicer meni, da ''ne gre ravno prepovedati oglaševanja za najbolj obiskane destinacije'' in pojasni: ,,Če si želimo na neki lokaciji v nekem mestu manj turizma, bi mogli promocijo tistih mest zmanjšati in se mogoče osredotočiti raje na podeželje oziroma druge manj obremenjene kraje. Slovenija je zelo raznolika, med drugim imamo več kot petdeset procentov podeželja. V zadnjih letih imamo pa Sloveniji vedno več festivalov in prireditev, ki privabljajo goste v manj znane kraje. Vsi ti razni sodobni modeli, ki dandanes poganjajo turizem, tukaj predvsem govorimo o modelih delitvene ekonomije, kot so na primer 'ride sharing', platforme za prodajo namestitev in doživetij in tako naprej, funkcionirajo pretežno v velikih mestih. Razmišljati bi mogli inovativno, kako neke podobne modele vpeljati tudi izven teh večjih mest in kako bi s tem spodbudili to razprševanje turizma, obiskovanje Slovenije izven glavne sezone. Vsak turist, ki bo prvič prišel k nam, bo najprej verjetno obiskal Ljubljano ali Bled, tako da tukaj ne potrebujemo nekega dodatnega oglaševanja.''

Z negativnim vplivom množičnega turizma se poleg Benetk že leta spopadajo tudi v Dubrovniku, Brugesu, Parizu, Atenah, Amsterdamu, Barceloni in na Majorki. Omenjene destinacije so zgolj ene od številnih v Evropi, ki se tudi zavoljo nenadzorovanega števila turistov soočajo z vedno višjimi najemninami in cenami stanovanj, z vedno večjimi težavami s hrupom in onesnaževanjem, z obremenitvijo infrastrukture, z nižanjem plač ter izgubo kakovosti življenja.

Kot alternativa množičnemu turizmu se je tako že pred covidom začel pojavljati t.i. subturizem, ki se osredotoča na raziskovanje manj znanih destinacij in podporo lokalnim skupnostim. Tudi tukaj je pristopov veliko, poudari Rogelja, ki izpostavi razvijanje modela s pomočjo umetne inteligence, s katerim želijo združiti različne dogodke zlasti na podeželju: ,,S tega vidika recimo skušamo prav sedaj s študenti razviti en agregiran portal do katerega bi lahko turist dostopal in nekako na podlagi prepoznavanja lokacije videl, kaj se v okolici dogaja, recimo kakšni majhni lokalni dogodki in prireditve, in to bi ga v bistvu spodbudilo, da gre še kam in raziskuje globlje. Rešitev bo delovala na osnovi tehnologije umetne inteligence. Letos se je recimo veliko govorilo o tem triu kraških znamenitosti, povezavi Lipice, Škocjanskih jam in Parka vojaške zgodovine. Drugi vidik je torej tudi ta, da bi mogli še več delati teh integralnih povezavah produktov, se pravi, da obiskovalca, ki pride najprej recimo v Ljubljano, pošljemo izven prestolnice, in si tako v času, kolikor pač preživi tukaj, ogleda še kaj. Slovenija je nenazadnje majhna, v eni uri smo lahko na drugem koncu.''

Pri tem pa po besedah Rogelje še ne gre za t.i. pametni turizem, ki uporablja različne tehnološke inovacije in prakse, kar je Evropska unija začela spodbujati leta 2019, ko je objavila natečaj za podelitev naziva »Evropska prestolnica pametnega turizma«: ,,Na splošno zbiramo ogromno količino različnih podatkov, ki pa jih po moji oceni še ne znamo na prav način pametno izkoristiti, so pa v Sloveniji seveda izjeme. Kranj recimo je ustvaril zanimivo platformo, ki v realnem času že prikazuje cel kup uporabniku prijaznih podatkov, ampak mislim, da so v tem trenutku vse te rešitve zaenkrat bolj namenjene lokalnemu prebivalstvu, kot pa na reševanje problemov turizma.''

Razvoj trajnostnega turizma v Evropi spodbuja Evropska destinacija odličnosti, ki v ospredje postavlja manjše, a zanimive turistične kraje, ki ponujajo pristna doživetja in omogočajo odkrivanje bogate lokalne turistične ponudbe. Med mesti, ki so se prijavila na tekmovanje za Evropsko prestolnico pametnega turizma, po katerih naj bi se zgledovale tudi druge turistične destinacije, je Evropska komisija lani izpostavila špansko Sevillo in grški Pafos na Cipru.

Tadej Rogelja s portoroške Fakultete za turistične študije - Turistice optimistično zaključi, da je Slovenija pri iskanju rešitev za zmanjšanje negativnih vplivov množičnega turizma na dobri poti: ,,Tudi naša strategija turizma 2022-2028 ima zelo jasne cilje in ukrepe kaj bi želeli doseči. Moramo se držati tega in biti zelo ciljno usmerjeni ter predvsem iskati primere dobrih praks, ki v svetu že obstajajo, ne da vedno izumljamo nekaj novega. Da pa ne bo pomote, v preteklosti smo se prav mi lotili številnih uspešnih in prodornih zgodb, modelov, na primer zelena shema. Ogromno eksperimentiramo, kar je prav, tako da je prihodnost v tej smeri definitivno svetla. Največ pametnih projektov, ki se odvijajo, pokrivajo področja, ki mogoče niti niso toliko povezana s turizmom, recimo obnovljivi viri energije, e-mobilnost je že precej povezana s turizmom, z e-mobilnostjo lahko recimo v nekem mestu ustvarimo neke nove tokove in ljudi pripeljemo nekam drugam, kamor jih prej nismo mogli in tako naprej, in tudi waste menedžment, s čimer se lažje spopadamo s smetmi.''

Eno od rešitev za zmanjšanje negativnih vplivov množičnega turizma mnogi vidijo tudi v predvideni regulaciji kratkoročnega oddajanja nepremičnin, kar je v Sloveniji predlog novega zakona o turizmu, zaradi česar pa je posledično pričakovati manj turističnih namestitev, mnenja so deljena.

Lidija Petković, Radio Slovenia International; projekt Euranet Plus – Boljše razumevanje Evrope