Po dveh nedavnih krizah, ki jih je evropska skupnost doživela v zadnjem obdobju, pandemiji Covid-19 in energetski krizi, je stanje gospodarstva v Evropski uniji razlog za skrb po vsej povezavi.
Obstaja nekaj pozitivnih znakov okrevanja, tudi evropska stopnja brezposelnosti marca 2024 je bila rekordno nizka pri šestih odstotkih. Vendar se gospodarstvo Evropske unije sooča s težavami zaradi vztrajnih inflacijskih pritiskov. Zakaj so med državami v Evropski uniji še zmeraj tako velike gospodarske razlike, sem povprašal prof. dr. Mojmirja Mraka iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki izpostavlja: »to, da so razlike v Evropski uniji to ni neka specifičnost Evropske unije. Kar je pa specifičnost Evropske unije, je pa, da ima zelo jasno izdelane inštrumente in tudi inštrumente ekonomske politike, kako skušati te razlike zmanjševati. Je pa to jasno proces, ki ne gre zelo hitro. Če pogledamo 20 let članstva Slovenije v Evropski uniji, se je ta razkorak pač zmanjšal za približno deset odstotnih točk. Med tem, ko se je razkorak tistih, ki so bile prej zelo pod povprečjem razvitosti, se je pa ta razkorak zmanjšal še za precej več.«
Priznati je treba, da je Evropska unija z inovativnimi rešitvami našla nekaj rešitev za obvladovanje posledic krize. Vendar se je zmeraj iz krize potrebno nekaj naučiti, da bi lahko oblikovali dolgoročnejše rešitve. Je morda naslednji korak razmišljati o minimalni dohodkovni enakosti znotraj Evropske unije? Profesor Mojmir Mrak ob tem opozarja: »ko govorimo o dohodkovni enakosti, je treba vedno primerjati prihodke in cene v tisti državi. Ti imaš lahko relativno visoke dohodke, pa če so cene zelo visoke, je potem kupna moč s temi dohodki lahko celo nižja kot v državi, ki imajo sicer ljudje nominalno nižje dohodke, ampak so cene nižje. Tako da, ta koncept je relativen in govori o tem, da bi na enem področju Evropske unije bila ta popolna enakost, je preprosto nerealno in tudi po mojem tudi ne bi bilo dobro. Gre bolj za to, da so razlike v nekem obvladljivem obsegu, ker jasno je, da če se te razlike povečujejo, potem to običajno tudi ni dobro za to skupnost kot celoto. Ravno zato je kohezijska politika namenjena temu, da se razlike med najmanj razvitimi in povprečjem Evropske unije zmanjšujejo, ker to je tudi pozitivno za Evropsko unijo kot celoto.«
Dejansko bi prizadevanje Evropske unije za večjo samooskrbo s surovinami in s tem manjšo odvisnost od uvoza iz tujine, naredilo povezavo manj ranljivo, ne le za motnje v oskrbi, kot dokazujejo nedavne krize, ampak tudi za nihanja cen in ponudbe na svetovnih trgih. Koliko pa je Evropska unija pripravljena na krizne strese? Mojmir Mrak dodaja: »če se spomnite finančne krize, pred dobrim desetletjem, to je bil zelo resen stres in na ta stres smo eni boljše, eni slabše odgovorili, ampak pod črto pogledano je danes Evropska monetarna unija, torej euro, bistveno bolj stabilen, kot je bil deset, dvanajst let nazaj. Tako, da nekaj smo se s tiste krize naučili. Evropska unija je tudi po mojem dokaj solidno reagirala na to pandemijo, na COVID krize. To tudi ni presenetljivo, ker je COVID kriza vse prizadela približno na enak način. Zato tudi ni bilo nekega prav hudo velikega problema najti ukrepe, s katerimi se bomo vsi strinjali. Manj soglasja je bilo pri reševanju energetske krize, ker so objektivno tukaj razlike med državami precej velike. Ene države so bile bolj vezane na ruski plin, druge manj pa tudi države članice so imele vsaka svoje različne interese.«
Enotni trg Evropske unije je bil razvit na načelu proste trgovine in poštene konkurence. Njegova pravila omejujejo obseg, do katerega lahko države članice subvencionirajo svoje interese. A včasih se zdi, da v današnjem globaliziranem gospodarstvu, Evropska unija ni zmeraj ni dobro opremljena za tekmovanje v svetovni trgovini. Na koncu popolna evropska solidarnost ne bo nikoli dosežena, bodisi med državami članicami ali celo regijami znotraj držav članic. Ohranjanje kupne moči prebivalstva pa tako ostaja vsakodnevni izziv, tako za potrošnike, kot voditelje v Evropski uniji.
Borut Kampuš, Radio Slovenia International – Radio Si / Projekt Euranet Plus – boljše razumevanje Evrope
