Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob koncu leta smo se ozrli tudi po Mariboru bližnjih občinah. Za nami je namreč za lokalne skupnosti naložbeno izredno intenzivno leto, ki pa je minilo tudi pod močnim vplivom epidemije. Zato se mnogi projekti zamikajo v leto 2022, za katero pa vsi upajo, da bo karseda običajno. A skoraj gotovo je, da bo znova zaznamovano z epidemijo in volitvami, med njimi tudi lokalnimi.
Kaj je zaznamovalo leto 2021 v Mariboru? Cepljenje, energetska kriza in še veliko več......
27. julija 1851 so v Celovcu podpisali ustanovno listino Društva za izdajanje in širjenje knjig – zdajšnje Mohorjeve družbe. To je bila hkrati tudi prva vseslovenska organizacija v naši zgodovini. Pobudo za njeno ustanovitev je sicer že leta 1845 dal Anton Martin Slomšek. Namenjena naj bi bila narodnemu prebujanju, izobraževanju in kulturnemu napredku Slovencev na podlagi krščanskih načel. To zamisel sta začela v Celovcu uresničevati Andrej Einspieler in Anton Janežič. Leta 1860 je imela družba tisoč članov, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa že več kot petdeset tisoč. V začetku 20. stoletja so posamezne knjige Mohorjeve družbe dosegale zelo visoke naklade. Redna zbirka, imenovana Mohorjevka, je imela naklado okoli 100.000 izvodov in tudi več, kar je izjemno za narod, ki je takrat štel dober poldrugi milijon pripadnikov. O letošnjem jubileju – 170 letnici Mohorjeve družbe – knjižne ustanove za katero velja, da je Slovence naučila brati se je na božični dan z dr. Tanjo Ozvatič, ravnateljico Celjske Mohorjev družbe pogovarjal Stane Kocutar.
Krivulja četrtega vala epidemije se po doseženem vrhu počasi spušča, a bolnišnice so še vedno prezasedene. Kar četrtina mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra je namenjena zdravljenju covidnih bolnikov, tja so preusmerili zaposlene z vseh drugih, začasno okrnjenih ali ukinjenih oddelkov. Vesna Martinec je obiskala covidno intenzivno enoto, kjer pristanejo najhuje bolni.
V naslednjih minutah bomo predstavili knjigo Ujeta v svobodi. Napisala jo je novinarka, publicistka in strokovnjakinja za odnose z javnostmi, Celjanka Anja Kovačič. Knjiga je izšla pri založbi Miš in je izpoved popotnice, ki zaradi ukinjenih poletov ob začetku svetovne pandemije ostane ujeta na Salomonovih otokih. Sama – v tropskem raju, med neznanimi ljudmi in njihovimi običaji. Z izostrenim pogledom in veščim peresom novinarke nas popelje na odisejado po Avstraliji, Havajih, Fidžiju in Salomonovih otokih. Preživi hurikan sredi oceana, doživi umor med aborigini, se povzpne na sveto goro Uluru, preden je to bilo onemogočeno. Novica o neznanem virusu, ki je začel hromiti svet, jo je torej ujela na Salomonovih otokih. Zaradi ukinjenih povezav pa se je njeno načrtovano sedemdnevno potepanje po pacifiških otokih sprevrglo v 47-dnevno bivanje v rajski kletki.
V ospredje smo postavili težave v gostinstvu. Ta panoga se že nekaj let spopada s pomanjkanjem kadra, epidemija pa je težave še dodatno zaostrila. Zakaj so gostinski poklici pri nas vse manj cenjeni, je v sosednji Avstriji res bolj rožnato in kakšne so rešitve za nastale razmere?
Maribor je eno redkih slovenskih mest brez mestnega kina. Da bi znova vzpostavili redni nekomercialni filmski program so v konzorciju Film in Maribor v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Maribor zagnali zanimiv projekt ‘’Filmske nedelje v Lutkovnem’’. Podrobnosti je predstavil Žiga Brdnik, sodelavec programske ekipe konzorcija. Pripravila Helena Ajdnik.
V soboto so v Mozirskem gaju odprli Božično bajko. Gre za praznično razstavo, v okviru katere sicer vedno zelo lepo cvetlično destinacijo osvetlijo različne lučke. Letošnja šesta izvedba razstave jih ponuja kar 1.700.000. Njihova želja je, da bi ob 10. izvedbi bajke zagorela po ena lučka za vsakega Slovenca. Letošnjo Božično bajko je predstavila in nanjo povabila Maja Horvat iz Mozirskega gaja. Helena Ajdnik.
Andragoški zavod Maribor že več kot dvajset let izvaja program Projektno učenje za mlajše odrasle. Namenjen je mladim, starim od 15 do 26 let, ki niso končali šolanja, nimajo zaposlitve, so pa pripravljeni narediti korak naprej. V programu jim namreč pomagajo odkriti poklicne in osebne interese, motivirajo za nadaljevanje šolanja in iskanje zaposlitve in skupaj z njimi oblikujejo osebne cilje. V reportaži Lidije Cokan več o tem, kako to izgleda v praksi in kaj vse počnejo udeleženci programa PUM-O v Mariboru.
Na stojnici pred Turistično informacijskim centrom Maribor je srbsko mesto Kraljevo v soboto 6. novembra predstavilo svojo turistično ponudbo. Mesto, ki je tradicionalno povezano z Mariborom šteje okoli 65 tisoč prebivalcev, ima stalno letalsko zvezo z Dunajem in Solunom, od 650 kilometrov cestne razdalje med mestoma pa bomo le zadnjih 30 kilometrov prevozili po običajni cesti – preostalih 620 pa po avtocesti, toda tudi to se bo kmalu spremenilo. Občina »Kraljevo in širša regija sta bogata s kulturno – zgodovinskimi znamenitostmi, naravnimi lepotami in kulinariko«, pravi Ana Mirosavljević, direktorica tamkajšnje turistične organizacije.
V tokratni aktualni temi smo v ospredje postavili 16. oktober, ko zaznamujemo svetovni dan oživljanja. Nenaden srčni zastoj je eden od vodilnih vzrokov smrti v razvitih državah, tudi pri nas, s takojšnjo masažo srca pa se možnost preživetja poveča. Slišali smo nekaj zgodb s srečnim koncem in ob tem opozorili na pomen temeljnih postopkov oživljanja.
Mariborska stolna cerkev sv. Janeza Krstnika je obdana z gradbenimi odri in stroji. Hkrati namreč potekata dve obnovi. Ena izmed njih je obnova štirih urnih številčnic na zvoniku, ki jim bodo povrnili prvotni videz.
Neveljaven email naslov
