Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na ravni Evropske unije gradbeni sektor predstavlja okoli 40 odstotkov končne porabe energije. S 36 % emisij ogljika je tudi največji vir emisij toplogrednih plinov v Uniji. Poleg tega se ocenjuje, da bo približno 90 % današnjih stavb leta 2050 še vedno stalo. Zaradi vsega tega je prenova ključna prednostna naloga oblikovalcev evropskih politik. Brez obsežnega „prenovitvenega vala“ po vsej Evropi bo EU težko uresničila svoje podnebne ambicije, tj. do leta 2030 za 55% zmanjšati emisije iz svoje podnebne strategije, Zelenega dogovora. V okviru evropske direktive o energetski učinkovitosti stavb mora tudi Slovenija že vrsto let slediti številnim predpisom, ki se postopoma zaostrujejo.
Podpredsednica Evropske komisije je pozvala k ustanovitvi Radia svobodna Rusija, EU kmetijski ministri razpravljali o označevanju porekla medu na pobudo Slovenije, EU predstavila temeljne stebre zelenega načrta, Slovenija na indeksu zaznave korupcije dosegla najslabši rezultat doslej. V oddaji več izpostavimo tudi o tem, da je Evropski parlament potrdil odvzem imunitete dvema poslancema.
Podnebna pravičnost je pristop do podnebnih ukrepov, ki je osredotočen na ljudi. To pomeni zagotavljanje zastopanosti, vključenosti in zaščite pravic tistih, ki so najbolj ranljivi glede posledic podnebnih sprememb. Evropska unija ima kot del razvitega sveta dolžnost izpolniti cilje na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, razogljičenja in zmanjšanja rabe energije, hkrati pa mora zaščititi zaradi podnebne krize najbolj prizadete države in najranljivejše skupine prebivalstva. Pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji je nedavno gostila razpravo v ciklu Mladi za mlade na temo "Podnebna pravičnost: kje smo in kam gremo?".
V pregledu tedna na evropskih tleh se bomo ustavili pri zasedanju zunanjih ministrov EU, pri srečanju vlad Francije in Nemčije, pri mednarodnem dnevu holokavsta ter pri zaščiti opraševalcev. Bruselj je namreč dal na mizo nove predloge, kako zaščititi te pomembne žuželke.
V oddaji smo tokrat preverili, kakšne so bile ta teden posledice korupcijskega škandala, ki je minuli december pretresel Evropski parlament.
Nekaj besed smo tokrat namenili zelenemu načrtu za evropsko industrijo in temu, da je Evropski parlament pozval k ustanovitvi posebnega sodišča za obravnavo in kaznovanje ruskih zločinov v Ukrajini ter k uvrstitvi iranske revolucionarne garde na seznam terorističnih organizacij. Evropski poslanci so ta teden sicer sprejeli pogajalska izhodišča za nov zakon glede nadzornih ukrepov za izvoz odpadkov. V oddaji smo omenili tudi, da se je letna stopnja inflacije v območju evra decembra ustavila pri 9,2 odstotka in da uvedba evra na Hrvaškem občutno dviguje cene.
V tokratnem Euranet Special smo se osredotočili na novo poglavje v sodelovanju med EU in NATO-om. Vabljeni k poslušanju!
Tudi ta teden smo se posvetili aktualnim novostim in novicam iz Evrope in Evropske unije ter podrobneje preverili dejstvo, da so lani v 12 evropskih državah izmerili temperaturne rekorde.
Hrvaška je 1. januarja vstopila v schengensko območje in evroobmočje. Slovenija in Hrvaška imata po 31 letih tako spet isto valuto. Zgodovinski trenutek so slovesno obeležili z dvigom vrat na največjem mednarodnem mejnem prehodu med Slovenijo in Hrvaško Obrežje-Bregana.
Poleg kratkega pregleda novic povezanih z EU konec minulega leta in prvi teden novega leta v prvi letošnji Oddaji Euranet Plus izpostavljamo odziv EU na največji val okužb z novim koronavirusom doslej in na vstop potnikov, ki prihajajo iz Kitajske. Evropski center za preprečevanje in nadzor bolezni je medtem ponovil, da obvezno testiranje potnikov iz Kitajske ni upravičeno.
V tokratnem euranet plus special o tem, da so evropski energetski ministri na zasedanju v Bruslju pretekli vikend dosegli dogovor o cenovni kapici za plin.
Povišane cene energentov ostajajo ena glavnih tem v EU, pa tudi škandal, ki je v začetku decembra pretresel EU se nadaljuje. V oddaji Euranet plus tudi o tem, da je Slovenija v sredo obeležila 15 let, odkar je postala članica schengenskega območja. To Hrvaško čaka že kmalu. Z novim letom se bo priključila tudi evrskemu območju. Pot proti Evropski uniji pa med tem postaja vse manj jasna za Črno Goro.
Neveljaven email naslov
