Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tartuffe francoskega klasicista Jeana – Baptista Poquelina Molièrja je satirična komedija o sleparskem svetohlinstvu in brezobzirnosti, naivnosti in zaslepljenosti. Literarni večer je po prevodu Aleša Bergerja pripravila profesorica slovenščine na Bežigrajski gimnaziji v Ljubljani Nada Barbarič. Nastopili bodo igralci: Boris Ostan v vlogi Tartuffa, Janez Starina kot Orgon, Sabina Kogovšek kot Elmira, Gregor Čušin kot Kleant in Ivan Rupnik kot Damis. Bralca bosta Alenka Resman Langus in Igor Velše, redaktor je bil Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, asistentka režije pa Barbara Černe. Za ton in montažo sta poskrbela Sonja Strenar in Zmago Frece. Režiral je Igor Likar.
V sklopu Arsovega domačega branja, s katerim spremljamo srednješolski program književnosti, se tokrat posvečamo začetkom modernega evropskega romanopisja pred dobrimi petimi stoletji, Cervantesovemu Veleumnemu plemiču don Kihotu iz Manče. Roman je precej več kot samo satira ali parodija. Njegova junaka sta živo utelešenje nasprotja med idealizmom in materializmom, a bralec se z njima ne more identificirati, le zvedavo ju opazuje od daleč. Oddajo je pripravil Marjam Kovačevič Beltram, odlomke v prevodu Nika Koširja so interpretirali igralci Radko Polič, Primož Pirnat in Blaž Šef, vezno besedo sta brala Mateja Perpar in Ivan Lotrič, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, scenarij in režija Igor Likar.
S tematiko, ki jo obravnava v Hamletu, se je Shakespeare spopadel tudi v drugih tragedijah: to je oblast, pridobljena z zločinom, dodano vrednost pa prinaša neherojska osebnost glavnega junaka, ki ob pomislekih in dvomih sicer omahuje, a se ne ustavi. Avtorica literarnega večera je Miriam Stanonik, režija Alen Jelen.
Prelomno obdobje, ki je prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini – od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pa pesmaric, pravnega dela in slovnice – postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika, predstavlja Saša Pergar, učitelj slovenščine na gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru.
Tako kot je v pesnitvi avtorja po krogih pekla vodil Vergil, nas bo v oddaji po Dantejevi mojstrovini, ki jo je prevedel Andrej Capuder, njenih ozadjih in po Italiji z začetka 14. stoletja vodil Marko Trobevšek, učitelj slovenščine na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, ki je izdal knjigo o kulturni zgodovini srednjega veka Tisoč let mraka in luči.
Leta 1982 je Literarni večer pripravil klasični filolog in prevajalec akademik Kajetan Gantar. Velikega grškega tragika je predstavil z odlomki iz Antigone, Elektre in Kralja Ojdipa in prek njih prikazal človekov značaj in večna etična vprašanja, danes nič manj pomembna kot pred skoraj 2500 leti.
Avtorica oddaje o Svetem pismu je Iva Ciglar, profesorica slovenščine na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku. Priliko o izgubljenem sinu, odlomke iz Visoke pesmi in psalm Prošnja iz globine interpretirata igralca Tjaša Železnik in Jernej Gašperin, bralca Jasna Rodošek in Aleksander Golja, redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Ana Krauthaker.
Roman Alamut je zaradi prepričljivega opisa manipuliranja z ljudmi in njihove slepe ideološke vznesenosti aktualen v vseh časih in vseh okoljih. Vladimir Bartol ga je napisal na pragu 2. svetovne vojne in čeprav je dogajanje postavil v Perzijo davnega leta 1092, ga je označil ne le za zgodovinski, marveč tudi za psihološki, idejni in celo filozofski roman. Literarni večer je pripravil Drago Bajt.
Neveljaven email naslov
