Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poletje, ki se je tudi uradno poslovilo, si bomo brez dvoma zapomnili po katastrofalnih poplavah, ki so udarile v začetku avgusta. Da bo škoda velika, se je vedelo takoj, zdaj pa prihajajo tudi že prve prave ocene. Do polnoči, ko se je iztekel rok za vnos ocen škode na infrastrukturi in nepremičninah, je bilo vnesenih nekaj več kot 23 tisoč primerov. Škodo je prijavilo 173 občin, skupna škoda presega 2,7 milijarde evrov V oddaji pa tudi o tem: - V Gorskem Karabahu velika humanitarna kriza, separatisti se razorožujejo - Zaradi avstrijske blokade vključitve v schengen Romunija in Bolgarija nestrpni. - Na zborovanju za mir na Cerju opozorila, da mir ni trajna vrednota.
Danes se izteče rok, do katerega morajo občine vse zbrane podatke o škodi po avgustovskih poplavah vnesti v aplikacijo Ajda. Zbrani podatki bodo osnova za pridobitev sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada. Po današnjih podatkih Uprave za zaščito in reševanje skupna ocena škode iz doslej vnesenih obrazcev znaša 2,7 milijarde evrov. Drugi poudarki oddaje: - Je za poljsko politiko spor z Ukrajino zgolj orodje za preusmerjanje pozornosti pred prihajajočimi volitvami? - Evropska komisija predlaga podaljšanje dovoljenja za herbicid glifosat, ki je v Sloveniji delno prepovedan. - Evropski teden mobilnosti se končuje z današnjim dnevom brez avtomobila.
Vlada je sprejela tri predhodne programe odprave škode, in sicer dva za julijska neurja, tretji, najobsežnejši pa bo namenjen za avgustovske poplave in je vreden 222 milijonov evrov. Kdaj lahko občine pričakujejo sredstva? Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je dejal, da bodo z ministrstvom za finance storili vse, da ta sredstva zagotovijo v nekaj tednih. Druge teme: - Diplomacija je bila, kot kaže, uspešna pri umirjanju napetosti med Ukrajino in Poljsko. Te je sprožilo poljsko vztrajanje pri prepovedi uvoza ukrajinskega žita, vrhunec pa je spor dosegel z grožnjo Poljske, da Ukrajina v prihodnje ne more več računati na poljsko orožje. - V Azerbajdžanu so dopoldne stekli pogovori o ureditvi statusa armenskih separatistov v Gorskem Karabahu, osnutek sporazuma naj bi bil že na poti v Armenijo. Armenci v Gorskem Karabahu sicer pravijo, da so jih vse strani pustile na cedilu. - V središču Ljubljane so z geslom "Pravično plačilo za pošteno delo" pripravili nov Shod za znanost. Kot so poudarili zbrani, je delo strokovnih sodelavk in sodelavcev obravnavano kot samoumevno, čeprav za težje delo dobivajo manjše plačilo, kot v kakšnih drugih okoljih
Premier Robert Golob, ki opravlja tudi funkcijo ministra za zdravje, je danes obiskal ljubljansko Pediatrično kliniko, kjer si je posebej ogledal oddelek za kardiologijo po nedavni smrti dveh otrok v kardiološkem centru v Izraelu. Pogovoril se je s starši, malimi bolniki ter medicinskim osebjem. Namen obiska je bil seznaniti se z razmerami ter ugotoviti, kako vlada lahko pomaga, da bi klinika dobila več osebja. Napovedal je še, da bo konec meseca znano ime novega ministra za zdravje. Druge teme: - Vodstvo največjega doma za starejše pri nas, zaposleni in svojci stanovalcev kot neresnične zavrnili anonimne navedbe o slabem ravnanju. - Armenija ni sodelovala pri pripravi dogovora o premirju v Gorskem Karabahu, ki predvideva razorožitev separatistov in začetek njihovih pogovorov z Azerbajdžanom o integraciji pokrajine. - Bolgarska in romunska vlada sklenili dogovor s tamkajšnjimi kmeti, ki so razburjeni, ker se nista odločili za podaljšanje prepovedi uvoza ukrajinskega žita.
Predlog sprememb za omejitev graditve na poplavno najbolj ogroženih območjih bo pripravljen do konca leta. Pripravila ga bo delovna skupina pod vodstvom vodje sveta za vode Roka Fazarinca. Kot je dejal, bodo spremembe tudi olajšale prostorsko umeščanje javne infrastrukture. Druge teme: - Nove ogrevalne sezone ne pričakujemo v takšni zaskrbljenosti kot lani. Evropska unija je namreč od zemeljskega plina iz Rusije odvisna le še 10-odsotno, skladišča pa so skoraj 93-odstotno polna je povedal direktor podjetja Plinovodi Marjan Eberlinc - Slovensko-italijanski dogovor o nakupu še drugega transportnega letala bo Slovenski vojski zagotovil stalno operativnost letalskega transporta. Prvo bo pod imenom Martin Krpan k nam priletelo še letos, posadka se usposablja v Torinu. - Nova azerbajdžanska vojaška operacija v Gorskem Karabahu bi lahko pomenila začetek že tretje vojne v tej separatistični pokrajini v treh desetletjih. K takojšnji prekinitvi ognja sta pozvala tako Rusija kot Evropska unija.
Prizadetih v poplavah, ki so utrpeli več kot 30 tisoč evrov škode, je nekaj več kot tisoč. Njih bodo obravnavali individualno, pravi premier Rober Golob, ki je v državnem zboru prva izplačila ljudem, gospodarstvu in občinam napovedal za prihodnje tedne. Drugi poudarki oddaje: - V kmetijstvu za 145 milijonov evrov škode, prizadetih 2 tisoč 700 gospodarstev. - Združene narode po uničujočih poplavah v Libiji skrbi stanje še dveh jezov v državi. - V strategiji za obvladovanje demence poudarjeno zgodnje odkrivanje motenj; diagnozo naj bi imela manj kot polovica bolnikov.
Italijanski otok Lampedusa, ki se sooča z največ prihodi migrantov doslej, je danes obiskala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zavzela se je za enoten evropski odziv in predstavila akcijski načrt v desetih točkah za reševanje migracijskega pritiska. Kot je dejala, ima Unija kot del mednarodne skupnosti obveznost, ki jo je vedno izpolnjevala. Po njenih besedah se bo Evropa sama odločila, kdo bo prišel v njeno skupnost in pod kakšnimi pogoji, ne pa tihotapci in trgovci z ljudmi. Druge teme: - Nemčija še brez odločitve glede dobave raket dolgega dosega Ukrajini. - Svetovni dan varnosti pacientov opozarja na dejavno vlogo bolnikov v sistemu. - Umrl je prvi predsednik slovenskega državnega sveta Ivan Kristan.
Slovenski odziv na uničujoče ujme je bil hiter in učinkovit tudi zaradi izredno dobro delujočega sistema civilne zaščite, je ob obisku Savinjske doline danes dejal evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Faza intervencij se končuje, sledi faza obnove, Lenarčič pa je zagotovil, da Slovenija tudi v tej fazi lahko računa na solidarnost Evropske unije, čeprav bo obnova dolgotrajna in zahtevna. Na pomoč prizadetim v poplavah so sinoči priskočili tudi svetovni nogometni zvezdniki, ki so v razprodanih Stožicah odigrali dobrodelno tekmo. Druge teme: - Slovenski odbojkarji bodo proti Francozom lovili bron. - V ospredju slovesnosti ob državnem prazniku sporočila miru. - Teden mobilnosti znova opozarja na bolj trajnostne načine prevoza.
Slovenija bo v Bruselj še danes poslala drugi zahtevek za izplačilo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. Gre za sklad, ki ga je ob izbruhu epidemije ustanovila Evropska komisija, ki se tudi zadolžuje na finančnih trgih. Države tako prejmejo nepovratna sredstva. Sloveniji pripada milijarda evrov in pol v desetih obrokih. Doslej smo dobili samo 280 milijonov predujma kot vse članice, in prvi obrok v višini 50 milijonov. S črpanjem smo bolj na repu, saj je pogoj za izplačilo izpolnjevanje ciljev in mejnikov, kar pomeni sprejetje reform, ustrezna zakonodaja in potem izvajanje naložb. Druge teme oddaje: - V Libiji ob več kot 11 tisoč mrtvih v poplavah še vedno več kot 10 tisoč pogrešanih - Zdravstvene ustanove po državi odprle vrata za obiskovalce, po njihovem mnenju bistveno vzajemno zaupanje - Grafični bienale Ljubljana se letos predstavlja tudi zunaj galerij
"Nismo tako bogati, da bi gradili poceni." To je danes med obiskom prizadetih območij dejala predsednica države Nataša Pirc Musar. Kot je pojasnila, bi morebitne naslednje visoke vode vnovič vse odnesle, če bi gradili slabo. Dopoldne je obiskala občini Ljubno in Luče v zgornji Savinjski dolini. Domačini so ji povedali, da si od države želijo jasnega in čimprejšnjega odgovora, ali se bodo še lahko vrnili v svoje domove ali bo treba te porušiti. Dolgotrajna bo tudi sanacija okolja zaradi onesnaževanja v preteklosti: rezultati analize mulja potrjujejo, da je najbolj problematično porečje Meže. Ostali poudarki oddaje: - Izposoja denarja še nekoliko dražja: Evropska centralna banka zvišala ključne obrestne mere še za četrtino odstotne točke - Po ujmi v Libiji: pogrešanih še več tisoč ljudi, ob številnih truplih svarila pred širjenjem bolezni - Boj za kolajno: slovenski odbojkarji popoldne proti Poljakom za preboj v finale evropskega prvenstva
Konkurenčnost in avtonomija evropskega gospodarstva, nadaljnja brezpogojna podpora Ukrajini in širitev Evropske unije na države zahodnega Balkana, Ukrajino in Moldavijo - to so bili glavni poudarki zadnjega govora predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen pred evropskimi volitvami prihodnjo pomlad. Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu je napovedala tudi preiskavo kitajskih subvencij za električna vozila in strogo regulacijo umetne inteligence. Preostale novice: Sum spolne zlorabe mladoletnih oseb v enem izmed taborniških rodov; osumljeni član vodstva v priporu. Ministrstvo za zdravje predstavlja glavne usmeritve področja za prihodnji dve leti, ki med drugim predvidevajo okrepitev ambulant družinske medicine in povečanje glavarinskih količnikov. Putin po srečanju s Kimom nazdravil prijateljstvu med Rusijo in Severno Korejo; obeta se tudi tesnejše vojaško sodelovanje.
Razsežnosti neurja v Libiji so vse večje. Smrtnih žrtev na vzhodu države naj bi bilo več tisoč, pogrešanih je deset tisoč ljudi. Predstavnik Mednarodne zveze društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca Tamer Ramadan opozarja, da humanitarne potrebe presegajo zmožnosti Libije, že kmalu bodo zato izdali nujni poziv za dodatno pomoč. Nujnost hitrejšega ukrepanja in boljšega odzivanja na naravne nesreče je danes poudaril tudi evropski komisar Janez Lenarčič. Preostale novice: Vprašanje širitve Unije: Slovenija in Luksembourg za enakovredno obravnavo držav Zahodnega Balkana, Ukrajine in Moldavije. Severnokorejski voditelj Kim Džong Un prispel v Rusijo. Po navedbah ameriških oblasti je v ozadju obiska orožarski posel. Včerajšnjo nesrečo na ljubljanski južni obvoznici je povzročil slovaški voznik tovornjaka. Ob poznem zaviranju je trčil v stoječo kolono.
Neveljaven email naslov
