Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nada Trebec se je rodila na Ostrožnem Brdu v Brkinih, živi v Postojni. Čeprav je bila profesorica zgodovine, sta jo vedno zanimali tudi etnologija in jezikoslovje. Lotila se je zbiranja narečnih besed, ki so jih nekoč govorili v njeni rojstni vasi. V reviji Kras je objavila več etnološko obarvanih člankov povezanih z Ostrožnim Brdom in kulturno ter naravno dediščino Brkinov. Je avtorica knjige »Ostrožno Brdo – štirje letni časi«.
December v Štanjelu prinaša veliko priložnosti za praznično doživetje. Vaščani in vaščanke so že 20-o leto zapored po vasi postavili jaslice, ki bodo na ogled do 12. januarja. Do takrat bo tudi priložnost za sodelovanje v nagradnem kvizu. Sicer pa že sama kamnita kraška arhitektura in letos še posebna božična osvetlitev še bolj poudarita magičnost srednjeveškega naselja.
V tem prvem zimskem mesecu so imeli v Podnanosu prav posebno slavje. Obeležili so 50 let delovanja njihove krajevne knjižnice in 750-letnico prve omembe kraja. Med drugim so pripravili tudi razstavo »Naš kraj, zapisan v času«, ki na ogled postavlja več kot 100 zanimivih dokumentov in tiskov. V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo zato odpravili v ta kraj pod planoto Nanos.
Tokrat gremo v Podgrad, kjer so – tako kot v številnih drugi krajih – v začetku decembra zažarele praznične lučke. To samo po sebi ne bi bilo nič posebnega, če ne bi za vsem skupaj stal 17-letni fant, Adam Hrabar. Mladenič, ki ima rad svoj kraj, njegovo narečje – kot boste vmes lahko slišali – pa starine, leseno pohištvo in še marsikaj drugega.
Tjaša Škapin je leta 2017 postala prva slovenska modna oblikovalka, ki je sodelovala na modni reviji na filmskem festivalu v Cannesu, pred dvema letoma pa se je na mednarodnem sejmu Expo v Dubaju predstavila s kolekcijo 'Kras po moje'. Slovenska javnost jo pozna tudi po organiziranju srečanj primorske mode in umetnosti z naslovom 'Dotik zvezd' na gradu Socerb. Anita Urbančič jo je obiskala v njenem novem ateljeju v Hrpeljah.
V Repičevi ulici v Kopru se vsak petek dopoldne iz prostorov Medobčinskgega društva slepih in slabovidnih sliši petje. Tam vadijo članice in člani pevskega zbora. Zadnjih pet let jih vodi Rok Tomšič, ki jih tudi spremlja s saksofonom, tamkajšnji zaposleni Klemen Domjo pa s kitaro. Decembra bodo izvedli številne nastope, ki se jih, tako kot vsakega, zelo veselijo. Na eni od vaj jih je obiskala Mateja Brežan.
Pred nami je oddaja Primorski kraji in ljudje, ki jo je tokrat pripravila Eva Furlan. Svojo napoved začenja z vprašanjem, kako v nekaj minutah zaobjeti človeka, ko pa so močan sogovornik tudi njegova dela? Andrej Perko, ki že nekaj let živi in ustvarja v Vipavskem Križu, je eden vidnejših fotografov na Slovenskem. Kot pravi, umetnost ne more rešiti sveta, lahko nas samo ozavešča, pa še to le tiste, ki zavest premorejo.
Monald Koprski, Peter Pavel Vergerij starejši, Andreas Divus, Peter Pavel Vergerij mlajši in Santorio Santorio je pet izjemnih osebnosti, ki jim je Osrednja knjižnica Srečka Vilharja ob praznovanju 1500-letnice ustanovitve Kopra namenila posvet "Koprčani, ki so spremenili svet". Njihove ideje in vpliv namreč segajo onkraj meja njihovega časa in prostora.
Slovenci so v Sarajevu leta 1934 ustanovili Slovensko društvo Cankar, ki letos praznuje 90-letnico ustanovitve. Z Radiem Koper smo za člane društva septembra pripravili »slovenski dan«, še posebej za Slovence primorskih korenin. V oddaji lahko slišite Boženo Obratil, Cecilijo in Matejo Slokar, Aleksandro in Umo Šarac Bečirević ter prof. dr. Marijano Semič Šečibović.
Gašper Čehovin je še razmeroma mlad, a ima za sabo že dolgo podjetniško in tudi vinogradniško-vinarsko kariero. Razpet je med Ljubljano, kjer dela in vodi podjetje, ter Zabavljami na koprskem podeželju, kjer obdeluje trte in prideluje vino. Ko je z družino še živel v Izoli, je bil občinski svetnik, zdaj pa predseduje koprskemu pihalnemu orkestru. Delovanje v dobro lokalne skupnosti šteje malodane za svojo dolžnost in če bo le mogel, se bo v tej smeri angažiral še naprej. To ga, kot pravi, zadovoljuje in osrečuje. Gašperja Čehovina je za Oddajo Primorski kraji in ljudje pred mikrofon povabila in ga posnela Jasna Preskar. Vabljeni k poslušanju!
Praznuje velika osebnost slovenskega glasbenega prostora: Aldo Kumar. Danes je njegova sedma jesen. Vse najboljše spoštovani Aldo Kumar in dobrodošli v oddaji Primorski kraji in ljudje. Rojen v vasi Otalež nad desnim bregom reke Idrijce v Cerkljanskem hribovju je mladost preživel v Idriji. Po končani gimnaziji Jurija Vege, ga je pot vodila na študij glasbene pedagogike in kompozicije v Ljubljano. Ob kompozicijskem ustvarjanju je bil tudi redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na Univerzi v Ljubljani. Aldo Kumar je avtor obsežnega, pomenljivega opusa, ki zaznamuje širok svetovni glasbeni prostor na področju zborovske, komorne in simfonične glasbe, pa tudi svet odrskih, filmskih in drugih vizualnih umetnosti. Znova in znova Alda nagovarja preprost, včasih tako moder ljudski svet. Petinšestdeset zborovskih del, 23 orkestrskih kompozicij, 31 skladb za komorne sestave, 21 del za plesne predstave, 53 filmov in 82 gledaliških predstav vsebuje njegovo glasbo. Aldo je prejemnik številnih nagrad in priznanj. Izstopajo nagrada Prešernovega sklada, tri Borštnikove nagrade za gledališko glasbo, Kozinova nagrada in Župančičeva nagrada. Zase, za prijatelje, za tisto muzičnost, ki nastane ob dobrem druženju, si je zamislil skupino raznolikih glasbenikov Anbot. Srečali smo se v Seči. Ob morju. Bil je tih in miren dan.
Romeu Volku z ilirskobistriškega je bila ljubezen do domače pesmi in besede položena že v zibelko. Oče in strici so bili godci, ob vsakem prazniku je pri njih vladalo svečano vzdušje, del tega pa sta bila tudi prepevanje in glasba. Zato se ne gre čuditi niti temu, da sta glasbeno nadarjena tudi Volkova hči in sin. Vsi skupaj ustvarjajo in poustvarjajo domačo glasbo v triu Volk Folk (izg. Volk). Romeo Volk pa ni le glasbenik. Je tudi likovni ustvarjalec, rezbar in raziskovalec ljudskega izročila, številni rodovi osnovnošolcev z Bistriškega se ga spominjajo kot naj-učitelja. Ne nazadnje je poslikal tudi panjske končnice za čebelnjak kralja Karla III. in ilustriral ter oblikoval številne knjige in brošure ter pripomogel k oživitvi škoromatije. Z njim se je pogovarjala Sabrina Mulec.
Neveljaven email naslov
