Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Siloviti izraelski napadi na jug Libanona, v katerih je bilo od včeraj ubitih več kot 500 ljudi, blizu 2 tisoč pa ranjenih, so v beg pognali na desettisoče tamkajšnjih prebivalcev. Medtem ko izjave izraelskih predstavnikov kažejo, da se bodo napadi nadaljevali, svetovni voditelji izražajo zaskrbljenost in opozarjajo pred širitvijo konflikta. Slovenija po besedah zunanje ministrice Tanje Fajon usklajuje zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov o Libanonu, ki bo v prihodnjih dneh. Drugi poudarki oddaje: - Kmetijska zbornica poziva k trajni zaščiti kmetijskih zemljišč pred gradnjo - V okviru civilne obrambe pri nas največ težav z ustreznostjo zaklonišč - Hrvaška uvaja davek na nepremičnine v spodbudo dolgoročnemu oddajanju stanovanj
Iz Libanona poročajo o črnem dnevu po napadu Izraela: od jutra je bilo ubitih več kot 270 ljudi. Množice Libanoncev se umikajo na sever države, kjer številne šole spreminjajo v zatočišča. Izrael trdi, da so tarča pripadniki gibanja Hezbolah, ki napadajo izraelsko ozemlje v znak podpore prebivalcem Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zatrdil, da so - in bodo - tistim, ki so prizadeli Izrael, prizadejali še večjo škodo. Napoveduje tudi spremembo varnostnega ravnovesja ob meji z Libanonom. Podrobneje o dogajanju na Bližnjem vzhodu v začetku Radijskega dnevnika. Druge teme: - Rusija opozarja, da vsebina mirovnega načrta Zelenskega ostaja neznana. - Vlada in sindikati v zadnjem delu pogajanj o prenovi plačnega sistema. - Bo dan slovenskega športa v prihodnje dela prost dan?
Združeni narodi so sprejeli pakt za prihodnost, ki naj bi obravnaval izzive 21. stoletja, od oboroženih konfliktov do podnebnih sprememb in spoštovanja človekovih pravic. Kot je dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, je vrh za prihodnost sklical, ker je svet na poti, da ga vrže s tira, za vrnitev na pravo pot pa potrebujemo težke odločitve. Takšne bodo potrebne tudi na Bližnjem vzhodu, kjer poleg spopadov v Gazi vse bolj skrbijo iz minute v minuto hujši spopadi med Izraelom in libanonskim Hezbolahom. Kot je sporočil visoki poveljnik Hezbolaha, sta Izrael in Hezbolah vstopila v neposredno obračunavanje. Drugi poudarki oddaje: - Na volitvah v nemški deželi Brandenburg kaže na zmago vladajočih socialdemokratov. - Mineva 60 let od postavitve oddajnika RTV Slovenija na Uršlji gori. - Primož Roglič brez možnosti za kolajno na svetovnem prvenstvu v vožnji na čas.
Izrael in libanonsko gibanje Hezbolah po zaostritvi razmer v preteklih dneh tudi danes nadaljujeta medsebojne napade. Izraelska vojska je iz zraka napadla cilje na jugu Libanona, Hezbolah pa je raketiral cilje na severu Izraela. Močno je naraslo število žrtev včerajšnjega izraelskega napada na jugu Bejruta; po najnovejših podatkih je bilo ubitih 37 ljudi. Drugi poudarki oddaje: - Rusija pred zimo načrtuje napade na objekte ukrajinske jedrske energije, opozarjajo v Kijevu - Strateški svet za zdravstvo podpira številne določbe predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti - Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni opozorila na razširjenost te demence v Sloveniji
Izraelska vojska je izvedla podoben napad na Bejrut kot julija, v katerem je bil ubit najvišji vojaški poveljnik Hezbolaha Fuad Šukr. V današnjem je - po lastnih navedbah - ubila njegovega naslednika, Ibrahima Akila. V napadu je bilo ubitih še najmanj sedem ljudi in ranjenih več kot 50. V oddaji še: - Za predložitev dokazil o porabljenem denarju za obnovo v ujmi poškodovanih stanovanj štirje meseci. - Glavna gradbinca pri projektu drugi tir grozita z ustavitvijo del, če že opravljena ne bodo ustrezno plačana. - Davek na nepremičnine na Hrvaškem predvsem za tiste, ki jih kratkoročno oddajajo turistom. - Ponoči in jutri na Primorskem jasno, oblaki se bodo čez dan razkadili tudi drugod.
Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah napoveduje maščevanje za množične eksplozije komunikacijskih naprav gibanja, v katerih je bilo ubitih več 10 njegovih pripadnikov, več tisoč pa je ranjenih. Vodja Hezbolaha Hasan Nasrala je dejal, da je Izrael s svojimi dejanji včeraj in v torek prekoračil vse meje dopustnega in dodal, da gre za vojno napoved nedvisnosti Libanona in Libanoncem. Izraelski obrambni minister Joav Galant pa medtem sporoča, da bodo v boju proti Hezbolahu neizprosni. Drugi poudarki oddaje: - Generalni sekretar Nata Stoltenberg: mir ima ceno, ki jo moramo biti pripravljeni plačati. - Strateški svet za zdravstvo prepričan, da je reforma v zdravstvu nujna. - Kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos za drugačen pristop k širitvi povezave.
Iz Libanona znova poročajo o eksplozijah komunikacijskih naprav šiitskega gibanja Hezbolah, v katerih je bilo ubitih več ljudi, več sto je ranjenih. Libanonsko zunanje ministrstvo opozarja na resnost incidenta in svari pred širitvijo vojne v regiji, Hezbolah pa napoveduje maščevanje. V oddaji tudi: - V državnem zboru predstavitev kandidatke za evropsko komisarko pristojnemu odboru - Ob več državah srednje Evrope se z neurji in poplavami spopada tudi Italija - Številni Ribničani podprli župana pri urejanju romske problematike
Kadrovski sestanek koalicije je prinesel ime kandidata za novega obrambnega ministra. Premier Robert Golob na tem položaju vidi vodjo poslanske skupine Svobode Boruta Sajovica. Nekoliko presenetljivo je premier naznanil tudi, da je s položaja odstopil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. V oddaji tudi o tem: - Evropski resor za širitev po mnenju koalicije priznanje za Slovenijo, za opozicijo skromen in omejen. - V istočasnih eksplozijah pozivnikov v Libanonu ubitih najmanj osem in ranjenih skoraj tri tisoč pripadnikov Hezbolaha. - Onkološki inštitut: prostorska stiska ogroža kakovostno oskrbo in varnost pacientov.
V poplavah, ki so prizadele dele srednje in vzhodne Evrope, je umrlo najmanj 17 ljudi, več deset jih pogrešajo. Več milijonov ljudi je moralo zapustiti svoje domove. Razmere v več evropskih državah so kritične, tudi na Poljskem, kjer so na poplavljenih območjih na jugu države razglasili izredne razmere. Poljski premier Donald Tusk pričakuje pomoč Evropske unije. Po njegovih besedah bodo od Evropske unije skušali dobiti vsa mogoča sredstva za pomoč ob poplavah. V oddaji tudi o tem: - Pogajalci o odprtih vprašanjih plačnega zakona v javnem sektorju, policijska sindikata nezadovoljna z doseženim - Državni zbor bo moral spet odločati o preimenovanju praznika vrnitve Primorske k matični domovini - Ob tednu mobilnosti številne dejavnosti pripravili tudi v Mariboru
Danes je državni praznik vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim obeležujemo dan, ko je natanko pred 77-imi leti začela veljati mirovna pogodba, s katero je Primorska postala del Slovenije. Pred tem je več kot 20 let preživela pod nacifašizmom, tamkajšnji slovenski uporniki pa so bili prvi borci proti fašizmu v Evropi. Osrednja proslava ob prazniku prav zdaj poteka v Vipavi. Druge teme: - V srednji Evropi svarila, da kljub obsežnim poplavam najhujše še prihaja - Na Hrvaškem bo zaživela aplikacija za nakup neprodane hrane iz pekarn in restavracij - V slovenski Istri več primerov nalezljive kožne bolezni impetígo
Močne padavine, ki so zajele osrednjo Evropo, so do vrha napolnile številne reke, ki zdaj poplavljajo. Marsikje so padle rekordne količine padavin, na Poljskem denimo več kot leta 1997, ko so jo prizadele tako imenovane tisočletne poplave. V Romuniji so vode zahtevale štiri smrtne žrtve, narasle vode pa grozijo tudi Češki, kjer je doslej brez elektrike ostalo več 10 tisoč gospodinjstev. Kot je dejal okoljski minister Petr Hladik, so sprejeli številne ukrepe in upajo, da se bodo tako izognili najhujšemu, a ob tem ne izključuje evakuacij prebivalcev ob rekah. Druge teme: - Iran ob novih sankcijah Zahoda še naprej zanika dobave orožja Rusiji - Italijanski predsednik Mattarella v Furlaniji - Julijski krajini počastil spomin na partizanske upornike - Kajakaši in kanuisti na svetovnem pokalu v Ivrei osvojili eno prvo in dve tretji mesti
Ekonomsko socialni svet se je danes sešel na prvi seji po poletnem premoru. Člani so največ pozornosti namenili vladnemu predlogu davčnih sprememb. Delodajalci in delojemalci se glede večine točk razhajajo, so pa oboji nasprotovali predlogu usklajevanja dohodninskih razredov in olajšav. Drugi poudarki: - Washington in London danes o dobavi raket dolgega dosega Ukrajini. - Združene države napovedale 100-odstotno carino na kitajske električne avtomobile. - Stroka ob svetovnem dnevu sepse pojasnjuje, kako se lahko zaščitimo pred njo.
Neveljaven email naslov
