Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
273 epizod
273 epizod
S pomočjo številk analiziramo vsakodnevne stvari - od športa do znanosti, od veselja do vesolja. Številke + kontekst = zgodbe
Matematik Gregor Pavlič je nedavno izdal knjigo Na vrtiljaku števil, v kateri je opisal števila skozi več prizm, začne z zgodovinsko in se dotakne uporabe števil, hkrati pa naniza cel kup matematikov in jih postavi v ustrezen prostor in čas.
Leta 1982 je režiser Ridley Scott posnel film Iztrebljevalec (Blade Runner), ki je postavljen v november 2019. Zdaj smo se res znašli v tem obdboju, živimo v času, ko se moramo spet in spet vprašati, kaj nas dela ljudi. Na vprašanje je pomagal odgovoriti filozof Mirt Komel.
Kmalu bo minilo deset let od najbolj nore olimpijske zgodbe. Petra Majdič je v letih 2002 in 2006 zaman napadala olimpijsko medaljo, svojo zadnjo priložnost je imela leta 2010, ko se je v Vancouver podala z odlično formo in opremo, a že na prvem spustu pred prvo tekmo je imela ogromno nesrečo, saj je zgrmela v luknjo, kjer si je polomila pet reber. Petra je vstala in v hudih bolečinah vendarle osvojila bronasto medaljo. Petra je svojo zgodbo podoživela prav za Številke.
V drugi epizodi šeste sezone je gostja Polonca Štritof Kosem, ki predstavi delovanje knjižne založbe VijeVageKnjige, akcijo #KamenSpoetike, iskreno pa govori tudi o neplodnosti.
Šesto sezono podkasta Številke odpira alpska smučarka Ilka Štuhec. Dvakratna svetovna prvakinja v smuku se je spominjala svojih začetkov, številnih poškodb in dolgega preboja med najboljše. Ko se enkrat na štartu pojavi strah, je bolje, da smučar preneha tekmovati.
V zadnji epizodi 5. sezone smo v prihodnost pogledali z novinarjem Aljošo Mastenom, ki za MMC piše o znanosti in tehnologiji.
V Sloveniji je število samomorov v padanju. Leta 2003 je na tak način umrlo 562 ljudi, leta 2016 le 371. Kaj so vzroki za samomor? Kako prepoznamo ljudi, ki so v duševni stiski? Na pogovor smo povabili psihologinjo Vito Poštuvan.
V javnosti se včasih zamenjata izraza inteligentnost in inteligenca. Kakšna je razlika? Lahko primerjamo inteligentnost med različnimi skupinami? Na ta in številna druga vprašanja je odgovarjal psiholog Valentin Bucik.
S pomočjo številk analiziramo vsakodnevne stvari - od športa do znanosti, od veselja do vesolja. Številke + kontekst = zgodbe
Boštjan Anžin predstavlja delo dopisnika, po Nemčiji zdaj že nekaj let poroča iz Beograda.
Oto Luthar je zgodovinar, Prekmurec in direktor ZRC SAZU, o vseh temah se je podrobno razgovoril za Številke.
Zoran Predin junija praznuje 40 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti je v Številkah podoživel svojo kariero in se zazrl v prihodnost.
Vsak človek mora za svoje preživetje spati, a zakaj? Znanstvenikom še danes ni popolnoma jasno, od kod izvira ta potreba. Somnologinja Leja Dolenc Grošelj je podala številne zanimivosti o spanju.
Družba je napredovala zaradi empatije, nemalokrat pa imamo primere, v katerih je družba 'sposobna' holokavsta. Kaj je razlog za take preobrazbe? Odgovore smo iskali s psihologinjo Hano Hawlina.
Vzgoja otrok je izjemno zahtevna, po nekaterih raziskavah starši na celotni poti vzgoje enega potomca porabijo okrog 100.000 evrov in 13 milijonov kalorij. Pediatrinja Tina Bregant je razgrnila pogled v možgane in razložila dejavnike, ki vplivajo na vzgojo otrok.
Smo res postali družba narcisev? Kaj vpliva na razvoj narcisizma? Kakšno vlogo ima pri tem vzgoja? Na ta in številna druga vprašanja je odgovorila psihologinja in psihoterapevtka Polona Matjan Štuhec.
Na kulturni praznik smo gostili Aljošo Harlamova, pisatelja, kritika in urednika.
Ob 100. obletnici Mednarodne astronomske zveze smo se zazrli v stoletje raziskav, pomenu izobraževanja in astronomije. Voditelj oddaje Slavko Jerič je gostil Andreja Guština.
Tina Kristan je večkrat nagrajena novinarka, pred leti je razkrika afero z visokošolskimi dodatki. Preiskusila se je v številnih novinarskih formatih, med drugim pa opravlja doktorat iz statistike.
Kozma Ahačič je jezikoslovec, ki deluje na ZRC SAZU, pri svojem delu je sila uspešen, saj mu je uspelo popularizirati strast do jezika. V pogovoru se dotakne številnih tem - od strasti do jezika in nogometa pa vse do osebnih težav kot je njegovo jeclanje.
Neveljaven email naslov