V Sedmi strani predstavljamo sedmi roman turške avtorice Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu. Zakaj tak naslov? Ker je zgodba literarnega dela zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju in je torej napisano iz perspektive posthumne zavesti glavnega lika. Pred mikrofon je Darja Pograjc tokrat povabila kolegico oz. sodelavko z druge strani Kolodvorske ulice – novinarko in strastno bralko Barbaro Vidmajer.

Zgodba je zasnovana na tezi, da človekova zavest po fizični smrti še nekaj minut vztraja pri življenju

"Samo eden od njih je stopil korak naprej in si drznil vprašati - z glasom, ki ni bil glasnejši od šepeta: "A je ... a je živa?"

"Ne trapaj," je odvrnil vodja. "Mrtva kot pečena piška."

"Uboga ženska. Kdo pa je?"

Vodja je nagnil glavo in se zagledal v Leilo, kot da bi jo sploh prvič opazil. Premeril jo je s pogledom od zgoraj navzdol in čez obraz se mu je kot črnilo po papirju razlezel nasmešek. "A ne vidiš, ti butelj? Kurba je."

– Elif Shafak: 10 minut, 38 sekund na tem čudnem svetu

Roman turške avtorice je prebrala Barbara Vidmajer, novinarka in strastna bralka, ki razkrije, da so posamezna poglavja naslovljena po minutah: "V prvi minuti slišimo o njenem rojstvu, nadaljuje se z drugo minuto in njenim odraščanjem itn. ... Vse do njenega pobega v mesto, kjer spozna pet nenavadnih prijateljev, izobčencev iz družbe. Ampak ona jih zna s svojo energijo tako dobro povezati, da tudi po njeni smrti še držijo skupaj in nato v drugem delu dobimo elemente Antigone, kajti najbolj si prizadevajo za to, da bi dostojno pokopali truplo prijateljice."

Naslovnica romana