Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija pred Sodiščem EU toži Hrvaško zaradi neuveljavljanja določil arbitražne sodbe.Sodišče EU sestavlja 28 sodnikov, po eden iz vsake od članic. Njihovo delo je povezano z nadzorom zakonitosti zakonodajnih aktov in drugih aktov evropskih inbstitucij, organov, uradov, agencij. Sedež sodišča je v Luksemburgu, njegov delovni jezik pa francoščina. A to ni vse! Več v tokratni rubriki abcEU.
Slovenija pred Sodiščem EU toži Hrvaško zaradi neuveljavljanja določil arbitražne sodbe.
Sodišče EU sestavlja 28 sodnikov, po eden iz vsake od članic. Njihovo delo je povezano z nadzorom zakonitosti zakonodajnih aktov in drugih aktov evropskih inbstitucij, organov, uradov, agencij. Sedež sodišča je v Luksemburgu, njegov delovni jezik pa francoščina. A to ni vse! Več v tokratni rubriki abcEU.
Slovenija pred Sodiščem EU toži Hrvaško zaradi neuveljavljanja določil arbitražne sodbe.Sodišče EU sestavlja 28 sodnikov, po eden iz vsake od članic. Njihovo delo je povezano z nadzorom zakonitosti zakonodajnih aktov in drugih aktov evropskih inbstitucij, organov, uradov, agencij. Sedež sodišča je v Luksemburgu, njegov delovni jezik pa francoščina. A to ni vse! Več v tokratni rubriki abcEU.
Slovenija pred Sodiščem EU toži Hrvaško zaradi neuveljavljanja določil arbitražne sodbe.
Sodišče EU sestavlja 28 sodnikov, po eden iz vsake od članic. Njihovo delo je povezano z nadzorom zakonitosti zakonodajnih aktov in drugih aktov evropskih inbstitucij, organov, uradov, agencij. Sedež sodišča je v Luksemburgu, njegov delovni jezik pa francoščina. A to ni vse! Več v tokratni rubriki abcEU.
RTV Slovenija, njen radio, televizija in multimedijski center smo v času pred evropskimi volitvami gostili številne kandidatke in kandidate za poslanski stolček v Evropskem parlamentu. Preizprašali smo jih marsikaj, kar nekajkrat zastrigli z ušesi. Točnost navedb sta z Lukom Robido preverjala še televizijska kolegica Nastja Stopar in Gregor Cerar z MMCja. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Volitev v Evropski parlament sploh še nismo dočakali, a mi pogledujemo že v čas po njih. V nedeljo zvečer bo jasno, kakšno sestavo Evropskega parlamenta bomo imeli prihodnjih pet let, hkrati s tem rezultatom pa se bo odprla tekma, koga bomo videli na čelu evropskih institucij. Izid evropskih volitev naj bi imel tudi vpliv na sestavo Evropske komisije. Kako, zakaj in ali ga dejansko ima, pa v tokratni oddaji ABC EU z Lukom Robido. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Volilna kampanja pred volitvami v Evropski parlament se izteka. V teh tednih je marsikje vnovič vzniknilo vprašanje o evropski varnosti in obrambi. Vprašanje, ki je z vojno v Evropi in njeni soseski v zadnjih letih dobilo še dodaten pomen. O tem v tokratni oddaji ABC EU z Lukom Robido. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Trgovanje, regionalna varnost, vprašanje človekovih pravic in odnos do vojne v Ukrajini. Štiri teme, ki zaznamujejo odnose Evropske unije z drugim največjim gospodarstvom sveta. O tem v tokratni oddaji ABC EU z Lukom Robido. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Kaj še vedno obstaja, pa ne bi smelo več, če se lotevamo prehoda v brezogljično družbo? Uganka, ki se je v tokratni oddaji ABC EU loteva Špela Novak. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Zunanja politika Evropske unije velja za enega večjih izzivov povezave, tudi takega, kjer je domala nemogoče govoriti z enim glasom. Kako 27-erica razumeva velik del manj razvitih držav in tistih v razvoju, pa v tokratni oddaji ABC EU z Lukom Robido. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Širitev Evropske unije pred 20imi leti se je v zgodovino evropske integracije zapisala kot širitev vélikega poka. Povezavi se je tedaj po dolgotrajnih pogajanjih priključila 10erica novink. Kako se tistih časov spominja ena ključnih političnih osebnosti, smo vam razkrili že razkrili. danes pa pogledujemo v leta pred nami in se sprašujemo o nadaljnjem širitvenem procesu. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Širitev Evropske unije pred 20imi leti se je v zgodovino evropske integracije zapisala kot širitev vélikega poka. Povezavi se je tedaj po dolgotrajnih pogajanjih priključila 10erica novink. Kako se tistih časov spominja ena ključnih političnih osebnosti in kako gleda na nadaljnji proces širitve? Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Eden izmed temeljev državljanstva Evropske unije je pravica oseb in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja v Uniji. A na vrata Unije trkajo ljudje, ki take pravice ne uživajo in ki si iz različnih razlogov želijo svoj prostor pod soncem najti prav v Uniji. Tokratna oddaja ABC EU se osredotoča na našo širokogrudnost, ko na našem pragu stoji tujec. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Dobri trije tedni so do Evropskih volitev in na našem programu – tako kot smo to storili spomladi 2019, tik pred takratnimi evropskimi volitvami – vnovič pripravljamo serijo oddaj, naslovljenih ABC EU. V njih se bodo Špela Novak, Matjaž Trošt in Luka Robida lotevali izbranih tematik, povezanih z Evropsko unijo, tako kot so to storili že več kot 100krat doslej, o čemer se lahko na lastna ušesa prepričate na naših spletnih straneh in v vaših aplikacijah za podkaste. V prihodnjih tednih pa boste slišali še natanko 710 epizod manj, kot bo izvoljenih poslank in poslancev prihodnjega sklica Evropskega parlamenta. V družbo vas tokrat vabi Luka Robida z gostom. Vsebina je del projekta I know EU / TuEU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Vzhodno partnerstvo je ena od politik Evropske unije do sosedstva, o kateri je v zadnjem obdobju malo govora. Kljub temu, da gre za območje, ki je z vidika geopolitike, ena ključnih sosedskih regij Evropski uniji.
Severnoirski protokol je ureditev enega osrednjih vprašanj iz izstopnega dogovora Združenega kraljestva iz Evropske unije, namreč odprte in prehodne meje na irskem otoku. Danes protokol nikomur ne ustreza, a zagotavlja tisto, za kar je bil dogovorjen, torej da med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki sodi v EU, ni trde meje.
Trenutno je 21 od 27 članic Evropske unije članic Severnoatlanstkega zavezništva. Tokratni abcEU prinaša predvsem razpravo o vremenu ter o odnosu med organizacijama, ki imata sedeža le nekaj kilometrov narazen.
Evropski parlament novembrsko plenarno zasedanje namenja tudi Sloveniji. Ker navadno na evropskem diplomatskem parketu ne govorijo pogosto o tistih, ki so uspešni, precej več pa o tistih, ki jim nekako ne gre, to seveda ni dobra vest. Je pa nedvomno svojevrstna ocena slovenskega predsedovanja Evropski uniji oziroma Svetu EU, kar bi bilo terminološko pravilno.
Trenutna pravila glede migracij in azila v Evropski uniji niso več ustrezna ugotavljajo razpravljalci na evropskem političnem parketu. A poti naprej ni, saj se države strinjajo predvsem varnostnega dela reforme, denimo glede zaščite zunanje meje EU, manj pa glede solidarnosti, ki naj bi izkazovale države med sabo in si pomagale, ko je določena članica soočena s povečanim migacijskim pritiskom. Luka Robida, Špela Novak in Matjaž Trošt se v tokratnem abcEU lotevajo vidnih posledic neuspešnega dogovarjanja med članicami.
Svet je danes pri naslavljanju podnebne krize daleč od razmer, v kakršnih bi morali biti, je na podnebni konferenci v Glasgowu poudaril nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. Štri leta Donalda Trumpa v Beli hiši so prinesla tudi štiri leta nedejavnosti, ki se na mednarodni ravni zelo pozna. Čeprav je bil doslej dosežen določen napredek, je to daleč od ciljev, ki jih moramo izpolniti. Države, ki najbolj občutijo posledice podnebnih sprememb, pa svet pozivajo k enotnemu ukrepanju. Tokrat se v abcEU v živo selimo v Glasgow, kjer se naša poročevalka Špela Novak ubada z dešifriranjem (ne)napredka v pogajanjih.
Prvi dnevi letošnje podnebne konference v Glasgowu prinašajo nova zagotovila in opozorila, da je treba v boju s podnebnimi spremembami in njihovi posledicami ukrepati. Ukrepanja pa ni... abcEU se tokrat seli na področje mednarodnega sodelovanja in označuje razkorake med besedami in dejanji.
Z odhodom Angele Merkel bo nastala praznina tako v evropski politiki, v kateri danes oziroma že kar nekaj časa močno primanjkuje močnih voditeljev. O tem, kdo odhaja več v rubriki abcEU, v kateri so Špela Novak, Luka Robida in Matjaž Trošt nekaj minut namenili kanclerki, ki se počasi poslavlja s položaja.
Tokrat se znajdemo sredi diplomatsko-družbenega viharja in upamo na najboljše v naslednjih dneh.
V teh se tam kar marsikaj dogaja, seminarji, nastopi, pogovori, predstavitve. Na spletni strani so se denimo pohvalili, da so postali edinstvena platforma za komuniciranje in mreženje, ki povezuje regije in mesta iz vse Evrope, vključno z njihovimi političnimi predstavniki, uradniki, strokovnjaki in šolniki.
Neveljaven email naslov