Jurij Finžgar, pilot, ki je vozil papeža.

Leta 1972 na ljubljanski univerzi še ni bilo možnosti za študij letalstva, zato se je Jurij Finžgar odločil, da bo študiral v Zagrebu. Tam je pri vpisovanju na višjo letalsko šolo naletel na nekaj ovir, a je bil odločen in trmast, v Zagrebu so, kot pravi, pokleknili in ga sprejeli. V Adrii se je zaposlil leta 1976. Bil je kapitan inštruktor na letalih DC-9 in Airbus 320, devet let tudi direktor prometnega sektorja Adrie Airways (od 1986 do 1995).

Kaj se mu je v njegovi bogati letalski karieri najbolj vtisnilo v spomin? Jurij Finžgar po kratkem premisleku izstreli tri letnice:  1989, 1991 in 1996. Leta 1989 je s prvo skupino odšel v Toulouse na šolanje za Airbus 320. Leta 1996 je papež Janez Pavel II. obiskal Slovenijo in iz Ljubljane v Maribor ter iz Maribora v Rim potoval z Adriinim letalom, ki ga je pilotiral Jurij Finžgar. Ko je papež prišel po stopnicah do letala, ga je kapitan Finžgar pozdravil v slovenščini:

»Sveti oče, dobrodošli na krovu Adriinega letala.«

Jurij Finžgar je omenil tudi leto 1991. Pri tej letnici sva se najdlje zadržala. Adria Airways je 14. marca 1991 slavila 30. obletnico, a to leto je bilo za Adrio in za Slovenijo vse prej kot praznično. Naraščajoče napetosti in vse večje razpoke v Jugoslaviji so vplivale tudi na poslovanje Adrie, ki je imela do takrat vodilno vlogo pri letalskem prevozu tujih turistov na Jadran. Partnerji so jim začeli pošiljati odpovedi pogodb, turistični trg se je sesuval.  Začela se je vojna. 28. junija 1991 sta letali jugoslovanske armade napadli brniško letališče ter močno poškodovali štiri Adriina letala. Adria je kratek čas letela z zagrebškega letališča, potem pa se je preselila v Celovec. V tistih dneh, mesecih so bile v rokah kapitana Finžgarja, direktorja  prometnega sektorja,  težke odločitve.

Jurij Finžgar pravi, da je bila Adria močno vključena v osamosvajanje Slovenije, del tega projekta je bil tudi njegov let v London in nazaj, ko naj bi Adria Teritorialni obrambi pripeljala radijske postaje. Ker pa so izvedeli, da jih na ljubljanskem letališču čaka zaseda, so skrivaj organizirali prevoz po cesti.

”Mi smo se na londonskem letališču Gatwick delali, da je letalo pokvarjeno, opazovali so nas obveščevalci, tovor pa se je pa že peljal proti Ljubljani.”

 

Ko je slovenska zračna kontrola avgusta 91 opazila vojaška letala, ki so se dvignila iz Zadra in Pulja, so se zaradi preteče nevarnosti odločili za prelet Adriinih letal v Avstrijo.  Finžgar je poklical vodjo zračne kontrole na Dunaj in mu povedal, da bodo njihova letala brez dovoljenja poletela proti Avstriji, da bodo »preskočila Karavanke in pristala v Celovcu«. Z Dunaja je dobil zagotovilo, da to lahko naredijo.

”Pilotom ni bilo lahko, pozneje mi je eden izmed kapitanov povedal, da je vojaško letalo okrog njegovega naredilo sodček, ker je s tem hotel prestrašiti pilote Adrie.”

Potnike in osebje so po tistem vozili z avtobusi v Celovec, kjer so imeli do prizemljitve letal Adrie Airways svoje začasno predstavništvo. Jugoslovanski sekretariat za promet in zveze je namreč Adrii konec oktobra 91 odvzel dovoljenje za opravljanje zračnega prometa.  Adria je ponovno poletela čez približno tri mesece.

”Ko je septembra 2019 moja draga Adria propadla, sem se spraševal, kako se je lahko v tem času našlo toliko idej, energije in sinergije, da se je po letu 91 Adria tako uspešno postavila na noge,”

vidno razočaran ugotavlja kapitan Jurij Finžgar, ki pravi, da je bila Adria Airways odličen letalski prevoznik. Tudi po svoji upokojitvi leta 2011 je kapitan Finžgar pozorno spremljal, kaj se dogaja z Adrio:

”Bila so nesrečna obdobja, napake so bile storjene s postavljanjem neprimernih uprav, na koncu pa je bila zanjo usodna odločitev o prodaji skladu 4K.”

Tatjana Pirc s sogovornicami in sogovorniki, s katerimi se je srečevala več mesecev, predstavlja zgodbo o tem, kako je Adria vzletela, letela in trdo pristala … val202.si/adria4ever