Zakonca Ješe sta na najlepši možni način združila komercialo in tehniko Adrie.

Simon Ješe se spominja:

”Spoznala sva se leta 1984 na sindikalnem izletu, ona je takrat delala v Adrii na Kuzmičevi v Ljubljani, jaz na Brniku, kot vedno. Slučajno sva se spoznala na izletu in ostala skupaj.”

Karmen Ješe pa v smehu doda:

”Slučajno sva obtičala v dvigalu. Tako se je začelo.”

Karmen Ješe je začela kot referentka za rezervacije, obiskovala je številne tečaje, se nenehno izobraževala, postala je tudi mednarodna inštruktorica za izpisovanje vozovnic in izračunavanje cen. Vozovnice so takrat pisali še ročno, imeli so kartone za vsak dan in za vsak let posebej, na katere so vpisovali podatke o potnikih. Karmen Ješe napoveduje, da bo v letalskem prometu še več spletne prodaje in vse manj stikov z ljudmi. Sodelovala je tudi v organizaciji, v katero je vključenih  več kot 260 letalskih prevoznikov, ki medsebojno sklepajo pogodbe o ugodnejših vozovnicah za zaposlene, ki službeno potujejo. Za stevardese in pilote, na primer, ki odhajajo na izobraževanja ali čarterske polete.

Simon Ješe je začel v tehniki Adrie delati leta 1979, postal je licencirani mehanik, pozneje kontrolor inšpektor, vodil je bazno in linijsko vzdrževanje letal. Ko sta se Adria Airways in Adria Tehnika leta 2010 ločili, je ostal pri Adrii Airways in delal v plovnostni organizaciji, ki nadzoruje vzdrževanje letal.

”Srce, življenje in zdravje sem pustil v Adrii. Doživel sem veliko lepega, bilo je tudi hudo in naporno. Vse bi dal za Adrio!”

Simon Ješe je še povedal, da so bile zanj največji delovni izziv zahtevne modifikacije na letalih in odpravljanje napak.

”Nekoč so mi sredi noči telefonirali in me prosili, ali jim lahko pomagam. Sedel sem v avto, se  tri ure vozil do letališča in popravil letalo. Bili so šokirani, saj ga nikjer v Evropi niso znali popraviti. Tudi naš direktor je bil presenečen, ko sem se še isti dan vrnil v Ljubljano.

Zakaj je Simon Ješe pred dobrim letom in pol zapustil Adrio Airways in se zaposlil pri Adrii Tehniki?

”To je bila moja najtežja odločitev. Videl sem, kam gre vse skupaj, nisem želel biti več del ekipe, ki gre v napačno smer. Adria mi je pomenila vse, a moral sem presekati. Takrat sem povedal direktorju, da se s takšnim delovanjem ne strinjam, da moram oditi.”

Simon Ješe pravi, da se še vedno kar naprej izobražuje, saj ne sme zaspati, ker se tehnika tako hitro razvija.

”Tehnologija zdaj omogoča, da imaš od daleč popoln nadzor nad letalom. Pilot pa bo seveda še vedno ključna oseba na letalu.”

V Adrii je bilo veliko letalskih družin in zakonskih parov. Simon Ješe pokima.

”Vso smo bili kot družina, veliko smo delali, ob vseh mogočih urah, med seboj smo se dobro poznali, si pomagali, ustvarjale so se vezi, na koncu tudi družinske …”

Karmen Ješe pove, da sta bila oba vključena v skupino SAT.

”V tej skupini smo bili ljudje, usposobljeni za pomoč v primerih letalskih nesreč. Na izobraževanju so nas ocenjevali in testirali, mene so določili za pomoč svojcem.”

Kako se pomaga svojcem, ko doživijo nekaj tako hudega? Karmen Ješe pravi, da najprej s toplo besedo in objemom.

”Stojiš človeku ob strani,  ga vprašaš, ali ima otroke v vrtcu, potrebuje oblačila, je zaklenil avto, želi kozarec vode, namesto njega izpolnjuješ obrazce. Najpomembnejša pa sta topla beseda in objem.”

Kdo pa je njej ponudil pomoč, ko ji je bilo težko, ker njene Adrie ni bilo več?

 ”Imela sem srečo,  da je bil takrat Simon doma. Skupaj sva to prebrodila, ker mi je bilo neizmerno hudo.”

Tatjana Pirc s sogovornicami in sogovorniki, s katerimi se je srečevala več mesecev, predstavlja zgodbo o tem, kako je Adria vzletela, letela in trdo pristala … val202.si/adria4ever