Dejan Slodej in Andrej Petelin sta iskala napake v sistemu.  V letalstvu mora biti vse po predpisih, zato nenehno potekajo preverjanja.

Pilot in presojevalec Dejan Slodej je prišel v Adrio pred 32 leti, začel je kot kopilot na letalu DC-9.

Ali se piloti posebej navežejo na kakšno letalo?

”Najbolj nam priraste k srcu prvo letalo. Vsako letalo ima svoje posebnosti, slabosti, prednosti, ki se jih naučimo in nekako z njimi živimo.”

Slodej je bil od 2004 do 2008 direktor letalske operative, takrat je bilo v Adrii približno 120 pilotov in 200 članic in članov kabinskega osebja. V letalsko operativo so takrat spadali posadke letal, inženirji, ki so se ukvarjali z izračuni sposobnosti letal, načrtovanjem letov, operativno osebje, ki je razporejalo letala in posadke, ter celotno usposabljanje.

Dejan Slodej se je ukvarjal tudi s presojami. Ker je Adria želela tesneje sodelovati z Lufthanso, je morala zadostiti vsem zahtevam Lufthanse in standardom v mednarodnem letalskem prometu, zato je bilo treba vse redno preverjati. Audit, presoja ali revizija, pomeni, da so vsako leto v Adrii pregledovali oddelke, dokumentacijo, izvedbo …

”V letalstvu smo navajeni, da nenehno potekajo presojanja, to ni inšpekcija, temveč strokovno sodelovanje.”

V preteklosti so se letalske nesreče zgodile zaradi tehničnih razlogov, zdaj jih povzročijo sistemske napake, razlaga Slodej.

”Treba je poskrbeti, da je napak v sistemu čim manj.”

Adria je bila zelo cenjena na strokovnem področju, poudarja Dejan Slodej.

”Po strokovnosti in usposobljenosti posadk nismo bili na vrhu, bili pa smo pri vrhu.”

Kako se je po 32 letih poslovil od Adrie?

”Čudni občutki. Adrijci nismo nikoli verjeli, da se bo to zgodilo. Slutili smo, da je mogoče, verjeli pa nikoli nismo.”

Njegov zadnji let je bil iz Frankfurta v Ljubljano. Na katerega pa ima najlepše spomine?

”Na prvega. Z DC-9 iz Ljubljane v Beograd. Takrat sem bil prvič član posadke na letalu. To je poseben občutek, ker si del ekipe, ki počne nekaj lepega.”

 Andrej Petelin je v Adrii Airways vodil sisteme zagotavljanja varnosti in skladnosti.

V pogovoru je omenil znano misel dr. Jamesa Reasona:

”Letalske nesreče se ne dogajajo posameznikom, temveč organizacijam.”

Reason je tudi avtor modela, ki se imenuje švicarski sir.

”Kar proučujemo, lahko narežemo na rezine kot švicarski sir. Prvo rezino imajo lastniki, drugo vodstvo,  in tako naprej. Vsaka rezina ima luknje, te luknje so latentne napake v sistemu.”

Andrej Petelin je slikovito pojasnil, zakaj v letalstvu tako resno in dosledno spoštujejo pravila.

”V letalstvu so pravila napisana s krvjo in označena s križi.”

Letalski prevoznik mora imeti vse podrobno dokumentirano, opredeljeno, vse to pa mora delovati tudi v praksi.

”Enkrat na dve leti pride mednarodna ekipa, 5 ali 6 presojevalcev teden dni vse podrobno pregleda. V Adrii so pri zadnji presoji našli le eno neskladje, pa še pri tem je bilo treba dopisati le dva stavka.”

Veljavnost certifikatov se izteka, obnoviti pa jih ni mogoče čez noč, dodaja Andrej Petelin, ki meni, da je Adria dosegla najvišjo znano raven v letalstvu.

”Usposobljenost pilotov je kompenzirala marsikatero šibkost v rezinah švicarskega sira.”

Kje je bilo v Adrii največ lukenj? ”Na vrhu,” kot iz topa odgovori Petelin.

Znanci so ga spraševali, če je varno leteti z Adrio … Odgovoril jim je:

”Dokler bodo kapitani ljudje, ki so se usposobili in zrasli v naši hiši, me ne skrbi.”

Andrej Petelin je zelo ponosen, da je lahko trideset let sodeloval z odličnimi ekipami Adrie Airways.

”Takšno kulturo podjetja,  kot jo je imela imela Adria na operativni ravni,  je treba v tem neoliberalističnem svetu iskati z lučjo pri belem dnevu.”