Pilotka Alja Berčič Ivanuš je bila edina kapitanka v Adrii Airways.

''Ja, edina kapitanka sem bila. V zadnjem času sem imela še tri kolegice, kopilotke, z eno sva na CRJ leteli skupaj.''

Kakšen je bil odnos do pilotk v Adrii?

''Zelo vzpodbuden. Zdi se mi, da mi je pot dobro utrla pilotka Marjana Dežnak, ki je v Adrii začela svojo letalsko kariero, potem pa se je odločila, da nadaljuje drugje. Vsa leta, ko Adria ni imela pilotke, so si jo, se mi zdi, po tihem želeli. Ko je v začetku osemdesetih prišla Marjana v Adrio, je bilo to res avantgardno, takrat Lufthansa, ki ima danes zaposlenih tristo pilotk, ni imela še niti ene.''

Alja pravi, da človeka letenje prevzame do zadnje celice.

''Začutiš, da pripadaš temu, da si želiš leteti, nič te ne more odvrniti od letenja. Takrat, ko letiš, se počutiš dobro.''

Izhaja iz letalske družine, v kateri so se vsi ukvarjali z jadralnim letenjem. Njen oče Maks Berčič je bil tudi pilot pri Adrii. Alja razlaga, da ni bil preveč navdušen nad njeno odločitvijo, da postane profesionalna pilotka.

''Takrat tega nisem razumela. Če danes pogledam nazaj, vem, kaj mi je hotel povedati. Da je morda v življenju tudi kakšna lažja pot.''

V slovenski vojski, kjer je bila skoraj sedem let, je vozila helikopter. Ur letenja je bilo zaradi varčevanja vsako leto manj, nje pa vojaška kariera ni zanimala. Potem se ji je ponudila priložnost za službo v Adrii.

Pilotka Alja Berčič Ivanuš pravi, da je letalu vseeno, ali ga vozi moški ali ženska. So ji nenehna vprašanja, povezana s spolom, s tem, da ima ženska glavno besedo v pilotski kabini, nadležna?

''Po eni strani to razumem kot svoje poslanstvo, da morda z odgovori dekleta navdušim za pilotski poklice, po drugi strani pa so mi vprašanja o vsem tem zoprna, ker niti ne poznam odgovorov, saj ne vem, kako bi bilo, če bi bila moški …''

Odločitev vladajočih, da pustijo Adrio potoniti, je težko razumeti, razlaga Alja Berčič Ivanuš, čeprav je, finančno gledano, takšna odločitev v svetu, v katerem vlada ekonomska logika, lahko tudi pravilna.

''Potrebujemo letalskega prevoznika, potrebujemo povezljivost, ki ustreza ljudem, ne pa poslovanju letalskih družb. Ne moremo razumeti te odločitve, ker se nam zdi, da je to najlažja pot, ni pa najboljša. Manjka nam širine, modrosti, tehtnega premisleka in drznosti.''

Zakaj je odločevalcem zmanjkalo poguma, kateri so pravi razlogi, da se je z Adrio zgodilo, kar se je?

''Mislim, da so začutili, da stopajo na tanek led, da nimajo znanja. Niso želeli prevzeti odgovornosti. Letalstvo je kompleksno, ogromno je spremenljivk. Odločevalci pa si drznejo razmišljati le do naslednjih volitev. Njih skrbi le rezultat volitev, ne pa, kaj bo čez deset ali dvajset let.''

Povedala je, da so tak konec Adrie slutili, saj je zadnje mesece v podjetju vladalo napeto, naporno, žalostno vzdušje.

''Konkurenca je neizmerno hvaležna slovenski politiki. Podarili so jim trg, podarili so jim nas, naše znanje, naše izkušnje. V nas so slovenski državljani vlagali leta in leta, konkurenca pa nas je dobila zastonj, na pladnju.''

Zadnji meseci leta 2019 so bili za nekdanje zaposlene v Adrii Airways čas težkih odločitev, grenkih spoznanj, velikih življenjskih preobratov. Alja Berčič Ivanuš je to obdobje imenovala čas razpotij, ko se je odločala med ponudbami, ki jih je dobivala iz sveta, in tehtala ceno usklajevanja poklicnega in družinskega življenja …