Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pilotka Alja Berčič Ivanuš je bila edina kapitanka v Adrii Airways.
''Ja, edina kapitanka sem bila. V zadnjem času sem imela še tri kolegice, kopilotke, z eno sva na CRJ leteli skupaj.''
Kakšen je bil odnos do pilotk v Adrii?
''Zelo vzpodbuden. Zdi se mi, da mi je pot dobro utrla pilotka Marjana Dežnak, ki je v Adrii začela svojo letalsko kariero, potem pa se je odločila, da nadaljuje drugje. Vsa leta, ko Adria ni imela pilotke, so si jo, se mi zdi, po tihem želeli. Ko je v začetku osemdesetih prišla Marjana v Adrio, je bilo to res avantgardno, takrat Lufthansa, ki ima danes zaposlenih tristo pilotk, ni imela še niti ene.''
Alja pravi, da človeka letenje prevzame do zadnje celice.
''Začutiš, da pripadaš temu, da si želiš leteti, nič te ne more odvrniti od letenja. Takrat, ko letiš, se počutiš dobro.''
Izhaja iz letalske družine, v kateri so se vsi ukvarjali z jadralnim letenjem. Njen oče Maks Berčič je bil tudi pilot pri Adrii. Alja razlaga, da ni bil preveč navdušen nad njeno odločitvijo, da postane profesionalna pilotka.
''Takrat tega nisem razumela. Če danes pogledam nazaj, vem, kaj mi je hotel povedati. Da je morda v življenju tudi kakšna lažja pot.''
V slovenski vojski, kjer je bila skoraj sedem let, je vozila helikopter. Ur letenja je bilo zaradi varčevanja vsako leto manj, nje pa vojaška kariera ni zanimala. Potem se ji je ponudila priložnost za službo v Adrii.
Pilotka Alja Berčič Ivanuš pravi, da je letalu vseeno, ali ga vozi moški ali ženska. So ji nenehna vprašanja, povezana s spolom, s tem, da ima ženska glavno besedo v pilotski kabini, nadležna?
''Po eni strani to razumem kot svoje poslanstvo, da morda z odgovori dekleta navdušim za pilotski poklice, po drugi strani pa so mi vprašanja o vsem tem zoprna, ker niti ne poznam odgovorov, saj ne vem, kako bi bilo, če bi bila moški …''
Odločitev vladajočih, da pustijo Adrio potoniti, je težko razumeti, razlaga Alja Berčič Ivanuš, čeprav je, finančno gledano, takšna odločitev v svetu, v katerem vlada ekonomska logika, lahko tudi pravilna.
''Potrebujemo letalskega prevoznika, potrebujemo povezljivost, ki ustreza ljudem, ne pa poslovanju letalskih družb. Ne moremo razumeti te odločitve, ker se nam zdi, da je to najlažja pot, ni pa najboljša. Manjka nam širine, modrosti, tehtnega premisleka in drznosti.''
Zakaj je odločevalcem zmanjkalo poguma, kateri so pravi razlogi, da se je z Adrio zgodilo, kar se je?
''Mislim, da so začutili, da stopajo na tanek led, da nimajo znanja. Niso želeli prevzeti odgovornosti. Letalstvo je kompleksno, ogromno je spremenljivk. Odločevalci pa si drznejo razmišljati le do naslednjih volitev. Njih skrbi le rezultat volitev, ne pa, kaj bo čez deset ali dvajset let.''
Povedala je, da so tak konec Adrie slutili, saj je zadnje mesece v podjetju vladalo napeto, naporno, žalostno vzdušje.
''Konkurenca je neizmerno hvaležna slovenski politiki. Podarili so jim trg, podarili so jim nas, naše znanje, naše izkušnje. V nas so slovenski državljani vlagali leta in leta, konkurenca pa nas je dobila zastonj, na pladnju.''
Zadnji meseci leta 2019 so bili za nekdanje zaposlene v Adrii Airways čas težkih odločitev, grenkih spoznanj, velikih življenjskih preobratov. Alja Berčič Ivanuš je to obdobje imenovala čas razpotij, ko se je odločala med ponudbami, ki jih je dobivala iz sveta, in tehtala ceno usklajevanja poklicnega in družinskega življenja …
25 epizod
Triindvajsetega septembra 2019 je posadka Adrie Airways na jutranjem letu Ljubljana–Bruselj v evropski zračni prostor ponesla poseben pozivni znak: Adria4ever. Nekaj dni pozneje se je s stečajem končala 58-letna zgodovina slovenskega letalskega prevoznika, ki nam je dal krila. V posebnem podkastu se spominjamo vzponov in padcev Adrie Airways, pilotov, stevardes in številnih drugih (so)potnikov Slovenije nad oblaki. Objavljamo pričevanja, dejstva in mejnike, ki jih je v večmesečnem raziskovalnem delu zbrala Tatjana Pirc.
Pilotka Alja Berčič Ivanuš je bila edina kapitanka v Adrii Airways.
''Ja, edina kapitanka sem bila. V zadnjem času sem imela še tri kolegice, kopilotke, z eno sva na CRJ leteli skupaj.''
Kakšen je bil odnos do pilotk v Adrii?
''Zelo vzpodbuden. Zdi se mi, da mi je pot dobro utrla pilotka Marjana Dežnak, ki je v Adrii začela svojo letalsko kariero, potem pa se je odločila, da nadaljuje drugje. Vsa leta, ko Adria ni imela pilotke, so si jo, se mi zdi, po tihem želeli. Ko je v začetku osemdesetih prišla Marjana v Adrio, je bilo to res avantgardno, takrat Lufthansa, ki ima danes zaposlenih tristo pilotk, ni imela še niti ene.''
Alja pravi, da človeka letenje prevzame do zadnje celice.
''Začutiš, da pripadaš temu, da si želiš leteti, nič te ne more odvrniti od letenja. Takrat, ko letiš, se počutiš dobro.''
Izhaja iz letalske družine, v kateri so se vsi ukvarjali z jadralnim letenjem. Njen oče Maks Berčič je bil tudi pilot pri Adrii. Alja razlaga, da ni bil preveč navdušen nad njeno odločitvijo, da postane profesionalna pilotka.
''Takrat tega nisem razumela. Če danes pogledam nazaj, vem, kaj mi je hotel povedati. Da je morda v življenju tudi kakšna lažja pot.''
V slovenski vojski, kjer je bila skoraj sedem let, je vozila helikopter. Ur letenja je bilo zaradi varčevanja vsako leto manj, nje pa vojaška kariera ni zanimala. Potem se ji je ponudila priložnost za službo v Adrii.
Pilotka Alja Berčič Ivanuš pravi, da je letalu vseeno, ali ga vozi moški ali ženska. So ji nenehna vprašanja, povezana s spolom, s tem, da ima ženska glavno besedo v pilotski kabini, nadležna?
''Po eni strani to razumem kot svoje poslanstvo, da morda z odgovori dekleta navdušim za pilotski poklice, po drugi strani pa so mi vprašanja o vsem tem zoprna, ker niti ne poznam odgovorov, saj ne vem, kako bi bilo, če bi bila moški …''
Odločitev vladajočih, da pustijo Adrio potoniti, je težko razumeti, razlaga Alja Berčič Ivanuš, čeprav je, finančno gledano, takšna odločitev v svetu, v katerem vlada ekonomska logika, lahko tudi pravilna.
''Potrebujemo letalskega prevoznika, potrebujemo povezljivost, ki ustreza ljudem, ne pa poslovanju letalskih družb. Ne moremo razumeti te odločitve, ker se nam zdi, da je to najlažja pot, ni pa najboljša. Manjka nam širine, modrosti, tehtnega premisleka in drznosti.''
Zakaj je odločevalcem zmanjkalo poguma, kateri so pravi razlogi, da se je z Adrio zgodilo, kar se je?
''Mislim, da so začutili, da stopajo na tanek led, da nimajo znanja. Niso želeli prevzeti odgovornosti. Letalstvo je kompleksno, ogromno je spremenljivk. Odločevalci pa si drznejo razmišljati le do naslednjih volitev. Njih skrbi le rezultat volitev, ne pa, kaj bo čez deset ali dvajset let.''
Povedala je, da so tak konec Adrie slutili, saj je zadnje mesece v podjetju vladalo napeto, naporno, žalostno vzdušje.
''Konkurenca je neizmerno hvaležna slovenski politiki. Podarili so jim trg, podarili so jim nas, naše znanje, naše izkušnje. V nas so slovenski državljani vlagali leta in leta, konkurenca pa nas je dobila zastonj, na pladnju.''
Zadnji meseci leta 2019 so bili za nekdanje zaposlene v Adrii Airways čas težkih odločitev, grenkih spoznanj, velikih življenjskih preobratov. Alja Berčič Ivanuš je to obdobje imenovala čas razpotij, ko se je odločala med ponudbami, ki jih je dobivala iz sveta, in tehtala ceno usklajevanja poklicnega in družinskega življenja …
Primož Jovanović, ki mu prijatelji pravijo Kiko, je bil kapitan pri Adrii Airways. V letu 2019 se je javno zelo izpostavil, ko je začel skupaj s še nekaterimi sodelavci opozarjati na hude težave Adrie. Iskali so somišljenike in podpornike, trkali na vrata vplivnežev, saj so bili prepričani, da je Adrio še mogoče rešiti. "Poskusili smo vse," pravi Primož, ki je na koncu ugotovil, da jih odločevalci sploh niso jemali resno. Zato je izbral novo pot, odšel k letalskemu prevozniku LOT (poljski nacionalni prevoznik), uspešno opravil prešolanje na večje letalo (s CRJ na Boing 787 Dreamliner), zdaj pa, kot mi vsi, komaj čaka, da se življenje spet normalizira. Covid 19 je namreč letalstvo spravil na kolena. Primož Jovanović pa ob tem dodaja, da se njega, večnega borca in optimista, ne da spraviti na kolena.
Včasih je treba prijeti bika za roge in ugrizniti tudi v kakšno kislo jabolko, pravita zakonca Levičar, ki sta bila stevardesa in pilot pri Adrii Airways.
Francozi, Nizozemci, Finci, Švedi, Španci, Italijani so se počutili kot del Adrijine družine “558 nas je, vsak s svojim obrazom, imenom in zgodbo,” so konec septembra 2019 v pismu javnosti napisali zaposleni v Adrii Airways. Petsto oseminpetdeset jih je bilo, med njimi vsako leto tudi več tujcev, predvsem pilotov.
Koronavirus je naša življenja postavil na glavo, zaradi pandemije se je ustavil tudi letalski promet.
Dejan Slodej in Andrej Petelin sta iskala napake v sistemu. V letalstvu mora biti vse po predpisih, zato nenehno potekajo preverjanja.
Slovenija brez nacionalnega prevoznika postaja zaprta vasica, pravi Anton Barbo.
Bolje, da se je končalo, kot se je, pravi Zdenko Bašan, ki je v Adrii Airways vodil oddelek podpore letenja.
Katja Mravlje in Dušanka Prelc Premate o delu posadk Adrie Airways.
Anamarija Kovač in Nadja Gantar o letalskem prevozniku, ki postavlja mostove.
Zakonca Ješe sta na najlepši možni način združila komercialo in tehniko Adrie.
Letalska tehnika Adrie je bila visoko cenjena tudi v mednarodnih krogih.
Ljerka Zupančič, ki je 12 let vodila službo za odnose z javnostmi Adrie Airways, in stevardesa Adriana Šelj.
Najprej je bil pomočnik glavnega direktorja Kocijančiča (od decembra 1985 do decembra 1986), potem komercialni direktor, od 1993 do 2001 pa je bil Peter Grašek generalni direktor Adrie Airways.
Janez Kocijančič je bil pred kratkim gost podkasta Adria4Ever. Kar enajst let je vodil letalsko družbo Inex Adria Aviopromet, s katero je bila tesno povezana tudi Adria Airways.
Adrii se je pridružila leta 1978. Prijavila se je na razpis za stevardese in stevarde, kar kmalu se je lahko tudi zaposlila, saj se je Adria v tistem času razvijala, posodabljala floto in širila svojo dejavnost, zato so potrebovali tudi več kabinskega osebja, je povedala Barbara Žnidar, ki jo poznamo tudi iz modnega sveta.
Helena Metličar kot iz rokava stresa podatke in zanimivosti o Adrii Airways.
Nataša Šramel, upokojena stevardesa inštruktorica, pripoveduje o tem, kako je živela z Adrio in za Adrio.
Neveljaven email naslov