Sodobna tehnologija poleg vrste pozitivnih učinkov na področju zasebnosti delavcev prinaša mnogo vprašanj. Kot pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na vsakem koraku za seboj puščamo elektronske drobtinice. To delodajalci s pridom izkoriščajo in tudi na ta način nadzorujejo delovni proces. Več Urška Valjavec.

Sodobna tehnologija poleg vrste pozitivnih učinkov na področju zasebnosti delavcev prinaša mnogo vprašanj

Kot pravi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik na vsakem koraku za seboj puščamo elektronske drobtinice. To delodajalci s pridom izkoriščajo in tudi na ta način nadzorujejo delovni proces.

“Delodajalci imajo glede elektronskega sledenja delavcem različne ideje. Želijo vedeti katere spletne strani delavci obiskujejo, tu je še video nadzor, poleg tega želijo opremiti delavce z GPS, uvesti biometrijo za premikanje po podjetju, želijo snemati različne sestanke. Vse to pomeni poseg v delavčevo zasebnost.”

Prelesnikova omeni pogosto nedovoljeno prakso, ko podjetje ohrani star elektronski naslov delavca, ki se je upokojil ali pa zamenjal delodajalca. Tega se ne sme početi, saj se s tem posega ne samo v zasebnost nekdanjega delavca temveč vseh, ki z njim komunicirajo.

Kaj je dovoljeno? Vedno se tehta od primera do primera pravi Prelesnikova. Pravilo je, da je tovrstna obdelava določena v zakonu. Če tega ni, potem se delodajalec lahko opre na 48. člen zakona o delovnih razmerjih, ki sicer ne govori eksplicitno o tem, kateri podatki se lahko obdelujejo in v teh primerih mora delodajalec izkazati nujnost in to vezati na pravice in dolžnosti z delovnega razmerja.