Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo.
Foto: Pixabay/Geralt
Anglež Robert Penrose je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, Reinhart Genzel in Andrea Ghez pa sta v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo
Tokratni izbor je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami.
Danes vemo, da so črne luknje pogost pojav v vesolju in zaradi svojih eksotičnih značilnosti ponujajo številne možnosti za raziskovanje, saj so zakoni, ki jim vladajo, povsem v nasprotju z običajnimi zakoni fiziki, ki jih sicer vodijo dogajanje na zemlji in v vesolju. Črne luknje je napovedovala že Einsteinova splošna teorija relativnosti, toda predpostavka, ki je izhajala iz nje, da je prostorčas tam neskončno ukrivljen, je bila tako nenavadna, da je dolgo obstajal dvom, ali kaj takega v naravi res obstaja.
Vse dvome je končal angleški fizik Robert Penrose, je v letu 1965 prvi matematično dokazal, da v notranjosti črnih lukenj znani zakoni fizike nujno odpovejo.
"Teoretike je tedaj zelo begalo vrašanje, ali lahko narava dovoli, da obstaja tak objekt v vesolju. Ali lahko v črni luknji, torej znotraj t. i. horizonta dogodkov, točka, ki ima neskončno gostoto, kjer je prostor-čas neskončno ukrivljen. Tej točki pravimo tudi singularnost. Robert Penrose je matematično dokazal ne le, da singularnost lahko nastane v nekih posebnih pogojih, ampak da je to neizogibna posledica splošne teorije relativnosti, razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
V 90ih letih 20. stoletja so si raziskovalci prizadevali, da bi ta črne luknje tudi nedvoumno opazili iz gibanja zvezd na nebu. Dvema raziskovalnima skupinama, ki sta ju vodila Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez, je to tudi uspelo.
"Skupina sta vrsto let opazovali gibanje zvezd v središču naše galaksije. Med njimi se nahaja zvezda z oznako S2, ki se nahaja samo 17 svetlobnih ur od središča in ga obkroži v le 16 urah. Iz gibanja zvezd so lahko izračunali tudi maso tistega nevidnega objekta, ki se skriva nekje v središču. Izračunali so, da ima maso kot približno 4 milijone Sonc. Edina smiselna razlaga za takšno maso na tako majhnem prostoru je samo črna luknja," pravi Andreja Gomboc.
Danes vemo, da je supermasivna črna luknja v središču tako rekoč vsake galaksije, nekatere imajo celo po dve. Poznamo pa tudi ševilne manjše črne luknje. To pa še zdaleč ne pomeni, da o teh nenavadnih pojavih vemo vse. Še naprej predstavljajo eno velikih odprtih vprašanj v fiziki, saj bi singuarnost v njih lahko zares uspešno pojasnila šele plodna kombinacija kvantne in relativnostne teorije, torej kvantna teorija gravitacije.
4527 epizod
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Tokratni izbor Nobelovih nagrajencev za fiziko je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami. Polovico nagrade bo prejel Anglež Robert Penrose, ki je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, drugo polovico pa Nemec Reinhart Genzel in Američanka Andrea Ghez, ki sta v 90ih letih v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo.
Foto: Pixabay/Geralt
Anglež Robert Penrose je dokazal, da v notranjosti črnih lukenj vlada singularnost, Reinhart Genzel in Andrea Ghez pa sta v središču naše galaksije odkrila supermasivno črno luknjo
Tokratni izbor je morda presenetljiv v toliko, da ponovno - tako kot lani - slavi področje astrofizike. Če so lani nagradili prispevek k razumevanju zgradbe vesolja in odkritje planetov, ki krožijo okoli oddaljenih zvezd, so letos nagradili spoznanja, povezana z najbolj eksotičnimi pojavi v znanem vesolju, črnimi luknjami.
Danes vemo, da so črne luknje pogost pojav v vesolju in zaradi svojih eksotičnih značilnosti ponujajo številne možnosti za raziskovanje, saj so zakoni, ki jim vladajo, povsem v nasprotju z običajnimi zakoni fiziki, ki jih sicer vodijo dogajanje na zemlji in v vesolju. Črne luknje je napovedovala že Einsteinova splošna teorija relativnosti, toda predpostavka, ki je izhajala iz nje, da je prostorčas tam neskončno ukrivljen, je bila tako nenavadna, da je dolgo obstajal dvom, ali kaj takega v naravi res obstaja.
Vse dvome je končal angleški fizik Robert Penrose, je v letu 1965 prvi matematično dokazal, da v notranjosti črnih lukenj znani zakoni fizike nujno odpovejo.
"Teoretike je tedaj zelo begalo vrašanje, ali lahko narava dovoli, da obstaja tak objekt v vesolju. Ali lahko v črni luknji, torej znotraj t. i. horizonta dogodkov, točka, ki ima neskončno gostoto, kjer je prostor-čas neskončno ukrivljen. Tej točki pravimo tudi singularnost. Robert Penrose je matematično dokazal ne le, da singularnost lahko nastane v nekih posebnih pogojih, ampak da je to neizogibna posledica splošne teorije relativnosti, razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici.
V 90ih letih 20. stoletja so si raziskovalci prizadevali, da bi ta črne luknje tudi nedvoumno opazili iz gibanja zvezd na nebu. Dvema raziskovalnima skupinama, ki sta ju vodila Nemec Reinhard Genzel in Američanka Andrea Ghez, je to tudi uspelo.
"Skupina sta vrsto let opazovali gibanje zvezd v središču naše galaksije. Med njimi se nahaja zvezda z oznako S2, ki se nahaja samo 17 svetlobnih ur od središča in ga obkroži v le 16 urah. Iz gibanja zvezd so lahko izračunali tudi maso tistega nevidnega objekta, ki se skriva nekje v središču. Izračunali so, da ima maso kot približno 4 milijone Sonc. Edina smiselna razlaga za takšno maso na tako majhnem prostoru je samo črna luknja," pravi Andreja Gomboc.
Danes vemo, da je supermasivna črna luknja v središču tako rekoč vsake galaksije, nekatere imajo celo po dve. Poznamo pa tudi ševilne manjše črne luknje. To pa še zdaleč ne pomeni, da o teh nenavadnih pojavih vemo vse. Še naprej predstavljajo eno velikih odprtih vprašanj v fiziki, saj bi singuarnost v njih lahko zares uspešno pojasnila šele plodna kombinacija kvantne in relativnostne teorije, torej kvantna teorija gravitacije.
V nedeljskem jutru na Prvem smo raziskovali bolšjake. Zgodbe z bolšjih sejmov sta z nami delilia Andraž Hrastar, organizator radovljiškega bolšjaka in Miro Slana, poznavalec starin in lastnik Fabianove muzejske trgovine. Novinarka Nataša Kuhar je pripravili reportažo z mariborskega bolšjaka, vse skupaj pa smo začinili z odlomki iz knjige Zgodbe z bolšjaka avtorja Cirila Ulčarja. Temo je raziskala in pripravila Darja Pograjc.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Kaj je bolj prav – oljčno ali olivno olje? Slovenski jezik ima veliko sopomenskih dvojnic, torej dveh bolj ali manj različnih izrazov z bolj ali manj enakim pomenom za določeno stvar v predmetnosti. Darja Pograjc je preverila, ali tudi omenjeni spadata mednje.
Slovenija je zavezana k podnebnim ciljem, to so zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, povečanje deleža energije iz obnovljivih virov in izboljšanje energetske učinkovitosti. To so tudi cilji nacionalnega energetsko razvojnega načrta do leta 2030 in v tej luči je geotermalna energija eden od pomembnih virov energije. Stroka je študije za izrabo geotermalne energije po ti. »kaskadnem modelu« za celotno Slovenijo že naredila, razpravo o razvojnih izzivih na tem področju je sprožil Franc Breznik, predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo.
Slovenija bo morala Bruslju po izvolitvi nove predsednice Evropske komisije razmeroma hitro sporočiti tudi ime novega slovenskega komisarja ali komisarke.
Medtem ko je prva poletna destinacija Slovencev sosednja Hrvaška, se na drugem mestu slovenskih počitnikarjev izmenjujeta Italija in Grčija. In če o naših južnih in zahodnih sosedih vemo precej, Grčijo običajno povezujemo le z antično zgodovino in tamkajšnjimi otoki. Grki pa Slovenijo še vedno povezujejo predvsem z Jugoslavijo in Alpami. Andreja Čokl je v Slovencem precej manj znani osrednji Grčiji oz. po grško Centralni Makedoniji, iskala povezave med Slovenci in Grki. Te se začnejo že zelo zgodaj, mitologija nam na primer ponuja legendo o grškem junaku Jazonu in Argonavtih. Ti naj bi prečkali tudi Ljubljansko barje in Vrhniko, Jazon pa je premagal zmaja, ki je tudi v ljubljanskem grbu, če ne zaradi sv. Jurija, pa zaradi Jazona. Kaj nas še povezuje in kaj vse je Grčija?
Vstopili smo v čas poletnih počitnic, ki je obdobje zabav, sproščenosti in novih poznanstev. Predvsem za mlade je to obdobje povišane spolne aktivnosti, ki je velikokrat tvegana in brez zaščite. Evita Leskovšek z NIJZ pojasnjuje, katera kontracepcija je najbolj priporočljiva, kako prepoznati znake okužbe in kako uživati zdravo, varno in prijetno spolno življenje.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes v Strasbourgu evropske poslance pozval, naj podprejo Ursulo von der Leyden kot kandidatko za predsednico Evropske komisije. Zaradi načina njenega imenovanja ji namreč številni poslanci nasprotujejo. Tusk je poudaril, da je bila odločitev evropskih voditeljev demokratična. A evropski volivci se, kot v komentarju pravi novinarka Špela Novak, upravičeno počutijo prevarane.
Spletne platforme, kot sta Airbnb in Booking, nam ponujajo ogromno izbiro prenočišč za naš dopust, s tolikšno ponudbo pa se povečajo tudi možnosti za nevšečnosti. Kaj lahko storimo, če nam ponudnik povzroči sive lase? So nam spletne platforme dolžne pomagati? Različne zgodbe ljudi, ki so se znašli v neprijetnem položaju in ki jih je zbrala Tina Lamovšek, vam bodo morda v pomoč, da boste pri iskanju in rezervacijah še bolj previdni kot sicer.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Ključni problem je, da se mladi prepogosto ne zavedajo svojih pravic in to delodajalci spretno izkoriščajo.
Vladna rešitev financiranja javno veljavnih programov zasebnih devetletk iz javnih sredstev – v celoti obvezni pouk in niti evra več za razširjeni program – ki ji je pristojni parlamentarni odbor sinoči s tesno večino prižgal zeleno luč za dokončno odločanje na julijski plenarni seji, ostaja na majavih nogah. Odločno in soglasno jo podpirajo le še Socialni demokrati, preostali koalicijski partnerji (zlasti v SMC) pa napovedujejo, da se bodo pri nadaljnjem glasovanju v državnem zboru vzdržali. Komentar novinarke Nataše Lang.
Od aprila naprej socialni partnerji na pogajanjih poskušajo uskladiti nabor pokojninskih sprememb, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo. Uradnih komentarjev ni mogoče dobiti, neuradne informacije o poteku pogajanj je priskrbela novinarka Urška Valjavec.
2. julij je pomembno zapisan v zgodovino oddajnikov RTV Slovenija. Na današnji dan pred 28 leti je, da se informacija o vojaškem napadu Jugoslovanske ljudske armade (JLA) ne bi širila po Evropi in svetu, ta z dvema letaloma mig ob 11.35 napadla z letali in za nekaj časa onesposobila domžalski oddajnik.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Z današnjim dnem se začenja drugi del nacionalne preventivne akcije za večjo varnost motoristov, ki jo izvajata Agencija za varnost prometa in Policija. Cilj dvotedenske akcije je opozoriti motoriste, naj v vročih poletnih dneh ne precenjujejo svojih voznih sposobnosti in izkušenj ter naj ne podcenjujejo voznih razmer, vsi ostali udeleženci v prometu pa naj vozijo strpno in preudarno. Prometna varnost motoristov se je v primerjavi z lanskim letom precej poslabšala, posebno nevarnost predstavljajo starejši vozniki motornih koles in tuji motoristi; policisti bodo zato v času trajanja akcije izvajali poostrene nadzore nad motoristi in preverjali ravnanja ostalih prometnih udeležencev v odnosu do motoristov. Podrobneje v prispevku Jureta Čepina.
Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!
Mineva sto let, odkar je bila v versajski palači podpisana mirovna pogodba med silami antante in Nemčijo, ki je pripomogla h koncu prve svetovne vojne in prinesla novo povojno ureditev Evrope. Podpisali so jo natanko pet let po sarajevskem atentatu na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda. Ob današnji 100. obletnici se je o mirovni pogodbi Marko Rozman pogovarjal z zgodovinarjem Božom Repetom.
Neveljaven email naslov