Marsikomu je znan po tem, da se je v razpravi o libidu in spolnosti sprl s slovitim psihoanalitikom Sigmundom Freudom. Drugi so slišali, da je svojo avtobiografsko Rdečo knjigo za petdeset let zaklenil v sef. Večina pa ve, da je oče analitične psihologije. Seveda, to je švicarski mislec Carl Gustav Jung. Ob šestdeseti obletnici njegove smrti se spominjamo njegovega izjemnega dela in življenja. Sogovornika: jungovski psihoanalitik dr. Matjaž Regovec (Institut IPAL) in sociolog kulture prof. dr. Igor Škamperle (Filozofska fakulteta). Pripravil: Iztok Konc. Foto: WikimediaCommons

Šestdeset let od smrti očeta analitične psihologije

Marsikomu je znan po tem, da se je v razpravi o libidu in spolnosti sprl s slovitim psihoanalitikom Sigmundom Freudom. Drugi so slišali, da je svojo avtobiografsko Rdečo knjigo za petdeset let zaklenil v sef. Večina pa ve, da je oče analitične psihologije. Seveda, to je švicarski mislec Carl Gustav Jung. Ob šestdeseti obletnici njegove smrti se spominjamo njegovega izjemnega dela in življenja. Sogovornika: jungovski psihoanalitik dr. Matjaž Regovec (Institut IPAL) in sociolog kulture prof. dr. Igor Škamperle (Filozofska fakulteta).

Carl Gustav Jung se je rodil 26. julija leta 1875 v Švici. Umrl je na današnji dan – 6. junija leta 1961. Rdeča knjiga, Jungovo avtobiografsko delo, ki jo je sestavljal v času intenzivnega soočenja z lastnim nezavednim – to je bilo v obdobju pred prvo svetovno vojno. V njej je beležil svoje sanje, vizije, fantazije in čustva, zaradi česar je objavo svoje knjige za časa svojega življenja prepovedal. Za skoraj pol stoletja jo je zaklenil v sef. Prvič je bila objavljena po njegovi smrti; šele leta 2009. Od leta 2015 lahko beremo tudi v slovenščini. Izšla je pri založbi Beletrina.