Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1612 epizod
1612 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
V knjigah Domače obrti na Slovenskem in Mojstrovine Slovenije, ki ju je napisal etnolog dr. Janez Bogataj, lahko preberemo, da je bilo od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne v naših krajih veliko pletarskih šol in tečajev. Med njimi sta bili tudi Državna pletarska šola v Radovljici – delovala je med letoma 1908 in 1935 –, in Državna pletarska šola na Ptuju v letih od 1928 do 1939. Bogato tradicijo pletarstva na Ptujskem je v knjigi pred dvema letoma popisal tudi etnolog Andrej Brence iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož; in ker so predvsem pletene košare povezane z veliko nočjo, smo o tradiciji pletarstva govorili tudi v našem prazničnem programu. Ta nekoč zelo priljubljena obrt danes izumira, pri življenju jo ohranjajo le redki rokodelci in eden takih je Anton Žumer iz Hajdoš.
V posebni velikonočni oddaji smo se pogovarjali o največjem krščanskem prazniku – veliki noči. Osvetlili smo verski pomen praznika ter njegovo simboliko. V cerkvah slovesne aleluje naznanijo, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.
Diplomantka izrednega študija programa Gostinstvo in turizem na mariborski Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Ljudmila Lermolina je Ukrajinka, že nekaj let pa živi v Mariboru. Po poklicu pravnica in ekonomistka je želela svoje znanje izpopolniti še na področju turizma, in tako je lani sklenila še ta študij, z diplomsko nalogo, v kateri je postavila v ospredje vprašanje, kako pomagati rojakom tudi v času vojnih spopadov. V nalogi si je postavila za izziv, pripraviti itinerar 7-dnevnega turističnega vodenja po čarobni Sloveniji, z vključitvijo duhovnih in ezoteričnih praks, posebej za goste iz Ukrajine. Z Ljudmilo Lermolino se je pogovarjala Nataša Kuhar.
Na ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor je na ogled fotografska razstava Boruta Krajnca – 33 let sramote oziroma samote s portreti ljudi, ki so jih 26. februarja 1992 nezakonito izbrisali iz registra prebivalstva Slovenije. Bilo jih je 25.671 in prejšnji teden so pred odprtjem razstave pripravili srečanje dijakov mariborske Prve gimnazije z nekaterimi, ki so s tem administrativnim ukrepom v Sloveniji izgubili vse pravice. Iz osebnih pripovedovanj so slišali, kako je to zaznamovalo življenje ljudi in njihovih družin.
»ELES-ov Muzej elektroprenosa Fala–Laško je edinstven v domačem in širšem prostoru,« trdi naš naslednji sogovornik Srečko Lesjak, ki z več tisoč predmeti pripoveduje zgodovino in razvoj elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji. Kaj vse predstavlja vzdrževanje električnega omrežja? Zakaj je bil muzej skrivnost za direktorja družbe? Govorili smo o najtežjem – 27-tonskem eksponatu –, pa tudi o prvi žarnici in javni razsvetljavi, ki ni osvetlila nočnega Maribora, temveč Laško!
Iskreno in neposredno. Sveže in izzivalno. Tako so sinoči spregovorile umetnice na mariborski izpostavi ljubljanskega feminističnega in kvirovskega festivala. V slovenski prestolnici so ga pripravili 26-ič, v štajerski tretjič. Kogar zanimata tematska in uprizoritvena svežina in ostrina, mora še danes in jutri v Narodni dom, ki je z Društvom ZIZ koproducent. Kdor pa je zamudil prvi večer, ima na klik še eno priložnost. (Barbara Kukovec v predstavi Sladke skrbi/foto: Žiga Auer)
Brez krofa ni pusta in na Ptuju so znani tudi po slastnih krofih. V karnevalskem času jih v Ptujskih pekarnah dnevno pripravijo okoli 60 tisoč, glede na trajanje pusta pa jih prodajo od pol pa vse do milijona krofov in še čez. Se domači krofi razlikujejo od teh, ki jih pripravljajo v pekarni? Krofe cvremo ali jih pečemo? In kako novi trendi silijo v krofe, na primer krema iz pistacije …?
V jutranjem programu smo vas povabili na brezplačno potopisno predavanje popotnika in avanturista Albina Bezjaka. Kdaj in kje - prisluhnite....
V Mariboru se bo jutri, v petek, začela 4-dnevna 40. mednarodna zimska plesna šola. Pripravlja jo Javni sklad za kulturne dejavnosti, njena tradicija pa priča o tem, kako dolgo že v štajerski prestolnici negujejo sodobni ples in vzgajajo generacije plesalcev in plesalk. Pot ni bila lahka in Minka Veselič Kološa težko skrije čustva, ko se spomni na požrtvovalno delo na področju, ki se vsemu entuziazmu navkljub ne more otresti prekarnosti. V prispevku polnem spominov in čustev, boste slišali tudi, kakšen šok je doživela sogovornica ob odhodu v pokoj zaradi odločitve vodstva Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. (foto: Saša Huzjak)
Kulturni dnevnik Narodnega doma Maribor je celoleten program, ki je v slabih dveh desetletjih s kulturnimi zavodi povezal več kot deset tisoč mariborskih osnovnošolcev. Program letos obiskuje 19 osnovnih šol, to je več kot 1600 učencev, in prav vsak bo do konca šolskega leta obiskoval sedem različnih organizacij. Cilj programa je vzgoja kritičnega gledalca in mladim približati s kulturo povezane poklice.
Naslov razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor bi nas moral zaskrbeti, saj nosi s seboj neko mračno slutnjo. Zagotovo pa nastavlja ogledalo sodobni družbi in omogoča vpogled v to, kako so naši predniki trajnostno reševali izzive vsakdana. Danes je naše življenje prežeto s potrošniško miselnostjo brez razmisleka in to vodi v katastrofalne posledice. Razstava ob problemih nakaže tudi rešitve in tako je med razstavnimi eksponati tudi kolo iz mariborskega javnega sistema izposoje; vsako je v povprečju na dan izposojeno devetkrat, na ta način naj bi bili korak bliže ulicam brez prometnih zamaškov in čistejšemu zraku. (foto: Marko Pigac)
Odvisnost od alkohola uničuje življenje tistega, ki pretirano pije, in njegovo družino, še posebej otroke. Zanje je izjemno pomembno varno okolje za pogovor, včasih pa je dovolj že pomoč ene same osebe – sorodnika, soseda ali šolskega pedagoga. Tudi na to opozarjajo odrasli z izkušnjo alkoholizma v družini v okviru mednarodnega tedna otrok alkoholikov, ki ga zaznamujemo med 9. in 15. februarjem. Pri nas že 4. leto vodi kampanjo Društvo NACOA Slovenija v sodelovanju z Društvom Žarek upanja in Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije ob podpori Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Društvo Nacoa Slovenija je ob mednarodnem tednu otrok alkoholikov s partnerji pripravilo več dogodkov; predstavitev knjige, pogovor z odraslimi otroki alkoholikov, jutri dopoldne (13. 2. ob 10-ih) pa bo v prostorih območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Krškem še javni dogodek z naslovom: »Jaz – varen otok sredi viharja? Pogovor o odpornosti, okrevanju in povezanosti.« Da bi pomagali, se moramo najprej odkrito pogovarjati. Povezali smo izkušnje, razmisleke in dejstva.
Vsakdo si želi, da bi se lahko gibal neodvisno in varno. Da bi bilo to omogočeno tudi invalidom, pa je treba zanje prilagoditi okolje, in to tako na prostem kot v notranjosti javnih zgradb, in odstraniti vse ovire, ki jim onemogočajo varen dostop. Ker pa je v sodobnem času zelo pomembna tudi digitalna dostopnost, se s tem ukvarja projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki so ga pred dnevi predstavili v Mariboru.
Globalizacija, razvoj tehnologije in hitre spremembe so finančni sektor preoblikovale v zapleteno okolje, kjer se izgubimo v množici naložb, kreditov, davčnih predpisov, zavarovanj in varčevalnih načrtov. Posamezniki se na vsakem koraku srečujejo s finančnimi izzivi, zato so tembolj dobrodošla brezplačna izobraževanja na področju finančne pismenosti za odrasle, ki jih izvajajo tudi na Andragoškem zavodu v Mariboru.
Ob kulturnem prazniku so po Sloveniji pripravili različne dogodke, muzeji in galerije pa imajo dan odprtih vrat. Med drugim je mariborska enota Združenja dramskih umetnikov opoldne pripravila deveti recital ob Florijanovem spomeniku na Grajskem trgu v Mariboru, kjer so aktivni in upokojeni igralci mariborske Drame interpretirali Prešernovo poezijo. Pred mikrofonom smo ujeli Vlada Novaka, ko je kot prvi interpretiral Zdravljico, pred tem pa smo obiskali različna prizorišča in se pogovarjali z Mariborčani, ki so si danes vzeli čas za umetnost in kulturo.
Znan je tekmovalni spored 60. Borštnikovega srečanja. Selektorica Ajda Rooss si je ogledala približno 120 produkcij pretekle sezone in ugotavlja, da so jo nagovorili predvsem umetniško celoviti izdelki, ki se v svoji univerzalnosti upajo srečati z najglobljimi družbenimi in človeškimi vprašanji. V tekmovalnem sporedu sta tudi dve predstavi gledališč iz regije, mariborske Drame in koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj. Jubilejni Borštnikov festival bo letos med 2. in 15. junijem, umetniški direktor Aleš Novak pa je izpostavil, da ima festival odmev v slovenskem gledališču; med drugim z izborom tekmovalnih predstav vpliva na trende oziroma na repertoarno politiko. Kdo prejme Borštnikov prstan za življenjsko delo, bomo izvedeli maja, letos bo to igralka.
V aktualni temi smo se ustavili v starodavnem mestu – na Ptuju, kjer bodo obiskovalci kmalu lahko povzpeli na ptujski Mestni stolp. Posebnost tega stolpa je tudi ura, ki jo nekateri povezujejo z renesančnim umetnikom in genijem Leonardom da Vincijem. Pa je zgodba resnična?
Od spektakularnih meteornih rojev, popolnega luninega in delnega sončnega mrka, do še vedno visoke aktivnosti sonca in potencialnih severnih sijev, vidnih tudi iz Slovenije. Leto je in še bo prineslo kar nekaj zanimivih astronomskih dogodkov. Kdaj in zakaj se velja zazreti v nočno nebo? O tem z doktorjem Igorjem Žiberno.
Ime meseca januarja je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabe prakse ravnanj z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.
V Mariboru so zaživele prenovljene proge javnega avtobusnega potniškega prometa. Korenite spremembe, ki stopajo v veljavo pol leta pozneje od prvotnih načrtov, so pri nekaterih občanih povzročile precej nejevolje. Do UKC Maribor smo spremljali upokojeno medicinsko sestro. S soprogom se je namesto za prestop na linijo G5 odločila za sprehod do Kliničnega centra. Radijski kolaž je nastal v zgodnjih jutranjih urah.
Neveljaven email naslov