Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1580 epizod
1580 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Verniki praznujejo božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva. Božič, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, praznujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugimi verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja. Praznik Jezusovega rojstva nagovarja s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori prihaja iz Tešove pri Vranskem. Že 44 let opravlja ta poklic, od leta 1995 v Nemčiji, trenutno v Münchnu, kjer je župnik slovenske katoliške župnije. V Aktualni temi na Radiu Maribor nas je spomnil na svojo najbolj nenavadno in nepozabno polnočnico.
V Mariboru so predpraznični čas okrasili tudi s pesmijo na Koledovanju Mariborskem, ki sta ga pripravila Društvo Hiša! in zavod Visit Maribor. Prvič so na ulicah dopoldne peli zbori učencev in dijakov, že desetič pa zvečer odrasli zbori in vokalne skupine in tako nekaj prazničnega vzdušja vnesli tudi med tiste, ki so hiteli po ulicah po opravkih. Utrinke smo strnili v reportažo.
Snežna dobra vila je prižgala praznične luči v Vilinskem mestu v mariborskem Vetrinjskem dvoru že konec novembra, v petek popoldne pa bodo tam s polno paro zagnali program. Do 28. decembra bodo otroke in odrasle spodbujali k ustvarjalnosti in povezovanju starih veščin z novimi, pripravili koncerte, glasbene pravljice, gledališke in plesne predstave, raziskovalne sprehode, vilinski disko in ulično gledališče. Organizatorji želijo spomniti, da praznični čas ni čas nakupovanja in materialnih dobrin, temveč priložnost, da si vzamemo čas za tiste, ki jih imamo najraje.
Smučarski klub Gornja Radgona je v soboto pripravil tradicionalni že 42. sejem rabljene smučarske opreme. Letos so ga prvič izpeljali na sejmišču, kot običajno pa so na dogodku sprejemali prijave za šolo smučanja na Kopah. Zanimanje je bilo kot običajno veliko, nič manjše pa za smučarsko opremo. Ob koncu tedna, ko so na primer na Mariborskem Pohorju z Arehom in pri Treh kraljih odprli smučarsko sezono, smo se pogovarjali z malimi in velikimi smučarji iz Gornje Radgone in okolice ter nepričakovano naleteli na dragulj – na enega od treh prvih učiteljev smučanja v Pomurju, ki prihaja iz Maribora, 92-letnega Milana Nekrepa starejšega.
Mišičev vodarski dan je minuli torek v Mariboru zbral strokovnjake s področja upravljanja, urejanja in varovanja voda. Več sto jih je razpravljalo o aktualnih in praktičnih projektih, pa tudi o lanskih poplavah. Enega od osrednjih tematskih sklopov povzema Sara Zmrzlak.
13. novembra je minilo natanko 400 let od takrat, ko je cesar Ferdinand II izdal Cehovski red mariborskih mlinarjev. Ob viski okrogli obletnici so na »ta veseli dan kulture« v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer ta dokument tudi hranijo pripravili pogovor o zgodovinski posebnosti … v naslednjih minutah vam bom pravila mariborskega mlinarskega ceha tudi predstavili in povabili k ogledu razstave …
»Atomska bomba je skupek zla«, je povedala Sadae Kasaoka, ki je preživela atomski bombni napad na Hirošimo, na odprtju razstave v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Tam je prvič v Sloveniji na ogled potujoča razstava o uničujočih posledicah atomskih bomb, ki so ju ZDA avgusta 1945 odvrgle na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki. Odprtja so se udeležili številni visoki gostje iz Slovenije in Japonske in ga pospremili s pozivi k miru. Ti bi morali biti glasnejši od vsega rožljanja z jedrskim orožjem, ki vzbuja strah in sili k razmisleku in ukrepanju. Udeležili smo se odprtja razstave in zanimive razprave v spremljevalnem sporedu. (Na fotografiji je zvita steklenica, kar priča o izjemno visoki temperaturi ozračja po eksploziji atomske bombe; vročina je hude opekline povzročila tudi na oddaljenosti 3,5 km od kraja detonacije.)
Že dobro leto ob sredah dopoldne v mariborski Knjižnici Nova vas poteka Umovadba. Pobudnik tega programa je bil Zavod za dolgotrajno pomoč Aloja, ki pomaga obolelim z demenco in njihovim svojcem; Mariborska knjižnica pa sodeluje s prostorom in didaktičnimi pripomočki oziroma igrami, ki jih sicer uporabljajo otroci. Partnerja s skupnimi močmi pomagata ranljivi skupini in tudi tistim, ki želijo delovati preventivno zoper demenco in krepiti miselne sposobnosti, ko začnejo te s starostjo pešati. Umovadba je pred kratkim prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic, tu pa je zapis s srečanja neke srede.
V času od 26. 11. do 1. 12. 2024 je bilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani prizorišče že 40. slovenskega knjižnega sejma. Besedo in prostor imajo knjige v vseh oblikah, za vse bralce. Vsak obiskovalec najde kaj zase. Na voljo so številni dogodki, pogovori in srečanja z avtorji, prevajalci, ilustratorji, založniki … V okviru sejma je bila tudi podelitev nagrade in priznanja slovenske sekcije IBBY. Te se podeljujejo promotorjem mladinske književnosti in promotorjem branja, ki delajo neposredno v praksi z mladinsko književnostjo in z mladimi bralci ter pri tem dosegajo izjemne uspehe. V letu 2024 je prejemnica priznanja tudi šolska knjižničarka Prve gimnazije Maribor Metka Kostanjevec. Pred mikrofon smo jo povabili, da nam pove, kaj njej pomeni branje in kako navdušenje za branje širiti med mladimi in tudi širše. Poleg tega pa še o pomenu branja v sedanjem času, o pogovorih o branju, o delovanju bralnih klubov …
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker je največ pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
Smo v letu Rudolfa Maistra, pesnika, generala, domoljuba. 29. marca smo zaznamovali 150. obletnico njegovega rojstva in 26. julija 90. obletnico njegove smrti. Niz dogodkov se je začel februarja v Ljubljani z večerom njegovih pesmi, v petek je bila v Kamniku osrednja proslava ob Dnevu Rudolfa Maistra, sinoči pa so v Mariboru pripravili javno dokumentarno-umetniško uprizoritev z naslovom 47 minut, Maistrova akcija za Maribor in spomnili na zgodnje ure 23. novembra 1918, ko je general s soborci razorožil zeleno gardo oziroma nemško-avstrijsko varnostno stražo t. i. Schutzwehr in prevzel nadzor in oblast v mestu. Dogodek je bil sad sodelovanja številnih mariborskih zavodov, vreden izdatne reportaže.
Črna kronika priča o tem, da delo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami še zdaleč ni končano. 25. novembra bomo zaznamovali mednarodni dan, posvečen tej problematiki, pred dnevi pa so na Ptuju zaznamovali 20 let tamkajšnje varne hiše. V njej je trenutno 6 žensk in prav toliko otrok, pomoč pa poiščejo ženske vseh generacij; vsaj 70 odstotkov si jih uspe urediti življenje in se ne vrnejo v nasilno okolje.
V sredo in četrtek bo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru potekal 9. Karierni sejem poklicev in izobraževanja. Namenjen je učencem višjih razredov osnovne šole in višjih letnikov srednje šole, pa tudi staršem in svetovalnim ter strokovnim delavcem, ki bodo na sejmu lahko spoznali možnosti za karierni razvoj mladih v lokalnem okolju. Dogajanje na sejmu smo podrobneje predstavili v tokratni aktualni temi.
Na Ptuju so pred prazniki pripravili obnovitveni tečaj cestno-prometnih predpisov in praktične vožnje za starejše voznike motornih vozil. Gre za dogodek, ki ga zadnjih nekaj let pripravljata ptujska: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenje šoferjev in avtomehanikov. Udeležba je bila številčna, avtorica reportaže pa je tudi sama osvežila znanje, poklepetala z vozniki in inštruktorji in se z njimi peljala po Ptuju.
Govorili smo o ekoloških živilih v šolah in vrtcih. Slišali smo, kako pomembno je, da občutljive skupne kot so denimo otroci uživajo na tak način pridelano hrano, saj raziskave kažejo, da z različnimi, tudi s škodljivimi snovmi obremenjena hrana vpliva na otrokov kognitivni razvoj.
Prve dni novembra, je spomin na pokojne osebe, še kako živ in marsikje tudi nezaceljen. Nedavno je izšla knjiga Preobrazba bolečine, avtorja patra Ivana Platovnjaka, jezuita Slovenske province Družbe Jezusove. Knjiga poleg nasvetov in spodbud, ponuja konkretno pomoč za žalujoče in koristi tudi tistim, ki spremljajo ljudi na poti žalovanja. Se žalovanje sploh kdaj konča?
Septembra smo se spomnili 120 letnice rojstva književnika in politika Edvarda Kocbeka. Njegova zbirka novel Strah in pogum je del gradiva za letošnji msturitetni esej z naslovom: Človek na razpotjih časa
Prisluhnite praznični oddaji v čast 31.oktobru – dnevu reformacije. Mikrofonsko se bomo preselili v Evangeličanski center v prekmurski prestolnici Murski Soboti. Sodelovali bodo: evangeličanski škof mag.Leon Novak kot gostitelj ter slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika akademik dr.Marko Jesenšek, prof.pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr.Borut Holcman in domačinka dr.Klaudija Sedar, jezikoslovka, dobra poznavalka zgodovine Prekmurja in protestantizma, direktorica murskosobošnega Zavoda Primož Trubar, je pa tudi članica Programskega sveta RTV Slovenija. Torej kako revolucionarnih duh protestantizma šestnajstega stoletja nagovarja ta sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času…
Praznični dan, četrtek, 31. oktober, smo v nočnem programu začeli s pogovorom o pomenu reformacije za slovenski jezik. Gost Staneta Kocutarja je bil prof. dr. MARKO JESENŠEK.
Neveljaven email naslov