Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1596 epizod
1596 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
V aktualni temi smo se ustavili v starodavnem mestu – na Ptuju, kjer bodo obiskovalci kmalu lahko povzpeli na ptujski Mestni stolp. Posebnost tega stolpa je tudi ura, ki jo nekateri povezujejo z renesančnim umetnikom in genijem Leonardom da Vincijem. Pa je zgodba resnična?
Od spektakularnih meteornih rojev, popolnega luninega in delnega sončnega mrka, do še vedno visoke aktivnosti sonca in potencialnih severnih sijev, vidnih tudi iz Slovenije. Leto je in še bo prineslo kar nekaj zanimivih astronomskih dogodkov. Kdaj in zakaj se velja zazreti v nočno nebo? O tem z doktorjem Igorjem Žiberno.
Ime meseca januarja je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabe prakse ravnanj z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.
V Mariboru so zaživele prenovljene proge javnega avtobusnega potniškega prometa. Korenite spremembe, ki stopajo v veljavo pol leta pozneje od prvotnih načrtov, so pri nekaterih občanih povzročile precej nejevolje. Do UKC Maribor smo spremljali upokojeno medicinsko sestro. S soprogom se je namesto za prestop na linijo G5 odločila za sprehod do Kliničnega centra. Radijski kolaž je nastal v zgodnjih jutranjih urah.
Zgodovinski žarometi letos osvetljujejo zaključek enega najtemnejših obdobij zgodovine. Kmalu bo minilo 80 let od konca druge sv etovne vojne. Med zloveščo obletnico odvrženih atomskih bomb na Japonsko in začetkom upanja na druge, boljše čase, je v ponedeljek 80. obletnico osvoboditve zaznamovalo nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.
Zadnji dogodek Prevodnega prangerja v Mariboru, ki ga je že šesto leto pripravilo Kulturno društvo Pranger, je bil namenjen prevajanju in sinhronizaciji risank v slovenščino. Izvedeli smo, da je postopek tehnično in ustvarjalno zahteven in da se na nacionalni televiziji zavedajo, da so prav risanke zelo pomembne za zgodnji stik predšolskih otrok z zbornim jezikom. Pred leti je nekdanja televizijska urednica Andreja Hafner Souček pri BBC-ju izbojevala za slovenščino pomembno zmago – pri poimenovanju animirane uspešnice, v prispevku pa bomo pogledali na risanke nekoliko širše, tudi čez rob prevajanja.
»Vsi smo si morali znati priboriti svoj prostor in vsaka generacija to počne na svoj način. Vsi znamo sanjati, glavni izziv pa je, kako te sanje, energijo, voljo in pričakovanja preleviti v dobro podjetja. In prav to je umetnost vodenja,« opažajo delodajalci uspešnih mariborskih podjetij. Ob robu univerzitetnega posveta »Mladi in gospodarstvo« so govorili o generacijskih razlikah. Katere karakteristike, ki jih zaposlovalci nimajo, imajo mladi, in kaj jih združuje?
»Profesionalni kuharji lahko pripravljajo hrano za veliko ljudi, vendar jim pogosto manjka nekaj najpomembnejšega – ljubezen, manjkata pa tudi skrbnost in osebni pristop. In v tem je velika razlika,« pravi priznani grški chef Stelios Fanourakis. O grški kulinariki in oljčnem olju, tudi slovenskem, ki je po njegovem mnenju odlične kakovosti, smo se pogovarjali med njegovim obiskom mariborske Srednje gostinske in turistične šole.
V mariborski knjigarni Mariborka bo socialna pedagoginja magistrica Lidija Šket Kamenšek jutri popoldne - 16. 1. ob 17-ih - predstavila svojo pravljico Pogumni snežakec in odgovarjala na vprašanja, povezana s pozornostjo otrok in vzbujanjem njihovega zanimanja za branje. Pred kratkim je izšel ponatis njenega priročnika o ADHD - motnji pozornosti s hiperaktivnostjo Ampak Danes Hočem Drugače. S tem področjem se ukvarja že četrt stoletja, ustanovila je zavod Izjemni in tako pomaga staršem in učiteljem prepoznavati to duševno stanje in takega otroka pravilno usmerjati. Pogosto prihaja zaradi nerazumevanja te težave v okoljih, kjer je zaželeno normirano obnašanje, na primer v šoli, tudi do velikih napetosti in stresa; s primernim pristopom pa je to mogoče omiliti. Kako je živeti z ADHD, bosta povedala tudi Matej in njegova mama Vesna iz Maribora.
Tri rejnice – Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča, Smiljka Turk iz Puconcev in Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah – so konec novembra lani prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Obiskali smo Bojano Holer, ki se je odločila za rejništvo skupaj z možem Romanom; prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo spomnili, da bo Radio Maribor v letošnjem letu dopolnil 80 let delovanja - pa tudi - zakaj imamo radijci na novem koledarju kar dve pomembni obletnici.
Urška Šobak z zbiranjem starih receptov babic in dedkov skrbi, da ne bodo odšli v pozabo. Tako je leta 2023 izdala knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, lani pa je izšla še otroška Ej, babi, glej.
Prisluhnite radijski zgodbi o dveh, pravzaprav o štirih srčnih ljudeh: Saša Popelar in Bobby Markoja - oskrbnika koče na Žavcarjevem vrhu, Vid Gorjup, ki se je 10. oktobra 1954 udeležil slovesne otvoritve koče in bil 70 let pozneje spet tam ter Janez Drev, ki "na žavcarja" prihaja v vseh letnih časih od leta 1956. Praviloma s fotografskim aparatom. Razstavo njegovih fotografij si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve - na ograji ob Mladinski ulici.
Pred najdaljšo nočjo v letu smo v živo obiskali Zavod za turizem Maribor, Urgentni center UKC Maribor in Gasilsko brigado Maribor. Naši sogovorniki so bili: Monika Jurišič Hlevnjak, dr. Gregor Prosen in mag. Aleš Ciringer.
Konec novembra je na Siciliji potekalo kuharsko tekmovanje za najboljšega mladega kuharja Evrope. Našo državo je zastopala 22-letna Štajerka Kaja Naveršnik, mlada gospodinja na poznani turistični kmetiji Kovačnik na Planici nad Framom. S tradicionalno gobovo juho, ki jo je poimenovala An ban en goban, je sodnikom na krožniku pričarala pohorski gozd, jih navdušila in se uvrstila med 8 najboljših mladih kuharjev Evrope. Vtise s tekmovanja je delila tudi z nami.
Verniki praznujejo božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva. Božič, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, praznujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugimi verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja. Praznik Jezusovega rojstva nagovarja s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori prihaja iz Tešove pri Vranskem. Že 44 let opravlja ta poklic, od leta 1995 v Nemčiji, trenutno v Münchnu, kjer je župnik slovenske katoliške župnije. V Aktualni temi na Radiu Maribor nas je spomnil na svojo najbolj nenavadno in nepozabno polnočnico.
V Mariboru so predpraznični čas okrasili tudi s pesmijo na Koledovanju Mariborskem, ki sta ga pripravila Društvo Hiša! in zavod Visit Maribor. Prvič so na ulicah dopoldne peli zbori učencev in dijakov, že desetič pa zvečer odrasli zbori in vokalne skupine in tako nekaj prazničnega vzdušja vnesli tudi med tiste, ki so hiteli po ulicah po opravkih. Utrinke smo strnili v reportažo.
Snežna dobra vila je prižgala praznične luči v Vilinskem mestu v mariborskem Vetrinjskem dvoru že konec novembra, v petek popoldne pa bodo tam s polno paro zagnali program. Do 28. decembra bodo otroke in odrasle spodbujali k ustvarjalnosti in povezovanju starih veščin z novimi, pripravili koncerte, glasbene pravljice, gledališke in plesne predstave, raziskovalne sprehode, vilinski disko in ulično gledališče. Organizatorji želijo spomniti, da praznični čas ni čas nakupovanja in materialnih dobrin, temveč priložnost, da si vzamemo čas za tiste, ki jih imamo najraje.
Neveljaven email naslov