Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Naša družba je nekaj posebnega. Niti politika niti vsakodnevno življenje ne sprejemajo bolnikov. Če v tujini kdo vidi, da si obsedel ali da je karkoli narobe, te bo zagotovo nagovoril, ali si v redu ali potrebuješ kozarec vode? Pri nas gredo raje deset metrov okoli tebe,” nam je svoje izkušnje povedal Branko Šmid, ki je za Parkinsonovo boleznijo zbolel pred več kot 25 leti, ko je bil star 29 let.
“Kot družba smo na to največjo eksplozijo 21. stoletja popolnoma nepripravljeni,” pravi predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja prof. dr. Zvezdan Pirtošek. To vsak dan izkusijo tudi oboleli, ki so s težavami v gibanju, tresavico ali popolnimi nenadziranimi “izklopi” v družbi stigmatizirani.
Pirtošek: Naša najmlajša bolnica ima 17 let
“Mlajši zbolijo, če so gensko obremenjeni, ali zaradi uživanja heroinu podobnih substanc. Z večjo zlorabo različnih substanc se zato niža tudi starostna meja obolevanja za parkinskonizmom,” opozarja Pirtošek.
Mladi, ki jim bo zloraba mamil nepopravljivo prizadela možgane se bodo pridružili naraščajoči množici obolelih, ki v svetu že presega šest milijonov. Samo v Sloveniji jih bo v prihodnjih petih letih za Parkinsonovo boleznijo zbolelo najmanj tisoč.
Že zdaj je obolenje za to velik problem tako v družinah, ki jih bolezen vsestransko prizadene (tudi finančno), kot v družbi kot celoti. Nedavna vseevropska raziskava o stroških za zdravljenje bolezni možganov je pokazala, da ti dosegajo neverjetnih 800 milijard evrov na leto. To je bistveno več kot jih zahtevajo srčnožilna in vsa onkološka obolenja skupaj.
Pri tem pa ne gre toliko za neposredne stroške za zdravljenje kot za izgubo zaposlitve, samostojnosti, zgodnje upokojevanje pa tudi veliko finančno obremenitev družine, saj je navadno skrbnik obolelih. Ti zaradi sramu, stigmatiziranosti in tudi lastnega nesprejemanja bolezni velikokrat ostajajo za štirimi stenami.
Kaj se dogaja v možganih bolnika s Parkinsonovo boleznijo, kakšne so novosti pri zdravljenju, kje se pri tem zatika, bodo posebna cepiva pomagala zaustaviti epidemijo možganskih nevrodegenerativnih bolezni? Poslušajte v Ambulanti 202!
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
“Naša družba je nekaj posebnega. Niti politika niti vsakodnevno življenje ne sprejemajo bolnikov. Če v tujini kdo vidi, da si obsedel ali da je karkoli narobe, te bo zagotovo nagovoril, ali si v redu ali potrebuješ kozarec vode? Pri nas gredo raje deset metrov okoli tebe,” nam je svoje izkušnje povedal Branko Šmid, ki je za Parkinsonovo boleznijo zbolel pred več kot 25 leti, ko je bil star 29 let.
“Kot družba smo na to največjo eksplozijo 21. stoletja popolnoma nepripravljeni,” pravi predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja prof. dr. Zvezdan Pirtošek. To vsak dan izkusijo tudi oboleli, ki so s težavami v gibanju, tresavico ali popolnimi nenadziranimi “izklopi” v družbi stigmatizirani.
Pirtošek: Naša najmlajša bolnica ima 17 let
“Mlajši zbolijo, če so gensko obremenjeni, ali zaradi uživanja heroinu podobnih substanc. Z večjo zlorabo različnih substanc se zato niža tudi starostna meja obolevanja za parkinskonizmom,” opozarja Pirtošek.
Mladi, ki jim bo zloraba mamil nepopravljivo prizadela možgane se bodo pridružili naraščajoči množici obolelih, ki v svetu že presega šest milijonov. Samo v Sloveniji jih bo v prihodnjih petih letih za Parkinsonovo boleznijo zbolelo najmanj tisoč.
Že zdaj je obolenje za to velik problem tako v družinah, ki jih bolezen vsestransko prizadene (tudi finančno), kot v družbi kot celoti. Nedavna vseevropska raziskava o stroških za zdravljenje bolezni možganov je pokazala, da ti dosegajo neverjetnih 800 milijard evrov na leto. To je bistveno več kot jih zahtevajo srčnožilna in vsa onkološka obolenja skupaj.
Pri tem pa ne gre toliko za neposredne stroške za zdravljenje kot za izgubo zaposlitve, samostojnosti, zgodnje upokojevanje pa tudi veliko finančno obremenitev družine, saj je navadno skrbnik obolelih. Ti zaradi sramu, stigmatiziranosti in tudi lastnega nesprejemanja bolezni velikokrat ostajajo za štirimi stenami.
Kaj se dogaja v možganih bolnika s Parkinsonovo boleznijo, kakšne so novosti pri zdravljenju, kje se pri tem zatika, bodo posebna cepiva pomagala zaustaviti epidemijo možganskih nevrodegenerativnih bolezni? Poslušajte v Ambulanti 202!
Neveljaven email naslov