Da je med dober, so ljudje ugotovili že pred več deset tisoč leti. Da je tudi zelo koristen, kot so koristni tudi drugi čebelji pridelki, ki so popolnoma naravna živila, pa se poudarja zadnja leta. Cvetni prah je na primer eno izmed najbogatejših doslej znanih živil, propolis pa naravni čebelji antibiotik. Na našem ozemlju je deloval tudi oče moderne apiterapije, sicer Čeh po rodu – Filip Terč. Bil je zdravnik, pa tudi revmatični bolnik, ki je sebi in drugim lajšal bolečine s čebeljim strupom. Prav blizu Maribora je doma tudi Karl Vogrinčič, predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča pri Čebelarski zvezi društev Maribor. Naš sogovornik je tudi čebelar Brane Borštnik, ki pravi, da mu uživanje čebeljih pridelkov ohranja zdravje.

Apiterapija oziroma koristi uporabe čebeljih pridelkov

Že stare civilizacije so se učile od čebel in se spogledovale z apiterapijo, vedo o tem, kako ob pomoči čebeljih pridelkov, čebeljih panjev in pikov okrepiti in ohranjati zdravje. Pravzaprav se vsak, ki ima čebele in ki dela z njimi, po malem ukvarja z apiterapijo.

Karl Vogrinčič, ki ga teme, povezane z apiterapijo, intenzivno zanimajo zadnjih 20 let in je tudi predsednik sekcije za apiterapijo dr. Filipa Terča pri Čebelarski zvezi društev Maribor, si je v Močni, kjer stanuje, za svojo dušo in družino postavil apiterapevtski čebelnjak. Pol ure počivanja na panjih, polnih čebel, človeku vrne toliko energije kot pet ur v postelji.

“Poslušanje čebel je apiterapija, inhaliranje tega zraka je apiterapija, opazovanje čebel je apiterapija, potem pa prihajajo drugi efekti, uživanje proizvodov.”

Vsi čebelji pridelki so popolnoma naravna živila. Pri apiterapiji se običajno uporablja le kristaliziran med. Biti mora cvetlični, torej tisti, ki je pridobljen iz nektarja cvetov, in ne gozdni, ki ga čebele ustvarijo iz izločkov žuželk, ki sesajo sok na rastlini.

Med čebelje pridelke, ki učinkujejo na naš organizem, sodijo tudi matični mleček, propolis, ki ga čebele potrebujejo za svoje lastno zdravje, in cvetni prah.

Kot pravi Brane Borštnik, čebelar, čebelarski mentor in terenski svetovalec, pozna kar nekaj primerov, ko je uživanje cvetnega prahu olajšalo tegobe s prostato. Sam uživa svež cvetni prah, osmukanec, ki ga čebelam odvzame ob pomoči smukalnikov z nožic, ko se vrnejo s paše, drugi pa dajejo prednost načinu, ko cvetni prah izkopljemo s posebno žličko iz satja, kjer ga čebele shranijo in obogatijo z izločki svojih žlez.

“Preden sem začel čebelariti, sem imel angino tudi petkrat, šestkrat na leto. Pojedel sem toliko ospenov, da me je kar želodec bolel. Ko pa sem začel čebelariti, je angina izginila.”

Apiterapija v Sloveniji ni sestavni del uradne medicine, vendar jo pogosto priporoča kot dopolnilo pri preprečevanju ali zdravljenju nekega obolenja. Je pa kot eden od naravnih načinov za izboljšanje človekovega počutja in zdravja zelo priljubljena med ljudmi in prav tako zdravljenje s čebeljimi pridelki ne izključuje uradne medicine.