Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
275 epizod
275 epizod
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Neposredni prenos umetniškega spektakla, osrednjega dogodka odprtja evropske prestolnice kulture na trgu Edvarda Kardelja, pred občinsko palačo Mestne občine Nova Gorica. Po slavnostnem nagovoru predsednika vlade Republike Slovenije in Novogoričana dr. Roberta Goloba sledi spektakel svetlobe, zvoka in gibanja.
Uradna slovesnost GO! 2025 Nova Gorica - Gorica na trgu Evrope z nagovori predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in predsednika Italijanske republike Sergia Mattarelle ter drugih visokih gostov.
Neposredni prenos tradicionalnega recitala Prešernovih poezij v interpretacijah dramskih igralk in igralcev.
Na večer pred slovenskim kulturnim praznikom že tradicionalno v Cankarjevem domu poteka državna proslava ob slovenskem kulturnem prazniku s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada za leto 2025. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta kiparka Dragica Čadež ter gledališki režiser in performer Dragan Živadinov, nagrade sklada pa gredo v roke vizualne umetnice Nike Autor, oblikovalskega kolektiva Grupa Ee, glasbenika Tomaža Groma, pisateljice Nataše Kramberger, gledališke režiserke Nine Rajić Kranjac in oblikovalca zvoka Julija Zornika.
Drugi koncert, naslovljen Oče in sin, je zasnoval violončelist Gregor Fele, ki se intenzivno posveča historičnemu izvajanju stare glasbe, izbral pa je dela Johanna Sebastiana in Carla Philippa Emanuela Bacha. Glasbeniki so izvedli Brandenburški koncert številka 5 in Orkestrsko suito številka 3, ki sodita med najbolj znana dela Bacha očeta in Koncert za violončelo v A-duru Carla Philippa Emanuela. Poleg Gregorja Feleta so se v solistični vlogi predstavili še violinistka Jerica Kozole in flavtistka Irena Kavčič ter gostujoči glasbenik Tomaž Sevšek na čembalu.
Kakšne so zgodbe skladateljev klasične glasbe, ki so (bili) zaradi barve kože, etnične pripadnosti ali prepričanj odrinjeni s koncertnih odrov? Kako zvenijo njihove skladbe in na kakšna glasbila jih izvajamo?. Orkester Slovenske filharmonije Ana Erčulj, dirigentka Franci Krevh, povezovalec https://filharmonija.si/koncert/skladatelji-etnicnih-manjsin-in-zamolcanih-svetov/
Južnokorejska pevka in komponistka bo v Kavarni Cukrarna predstavila projekt "Enlightenment - Solid Waves". Z njo bodo vibrafonist Vid Jamnik, pianist Marko Črnčec, basist Ben Tiberio in bobnar Kristijan Krajnčan. Koncert iz cikla Jazz Ars All Stars v avdio in video prenosu!
Aida je za egiptologe prava mora, za oboževalce opere pa sanjsko delo.
Koncert z naslovom Razkošno bo sklenil Filharmonični festival baročne glasbe, hkrati pa je tudi četrti v okviru Vokalno-instrumentalnega cikla Slovenske filharmonije. Gostujoči dirigent letošnjega festivala je nekdanji nemški violinist in predavatelj za zgodovinsko izvajalsko prakso na salzburškem Mozarteumu, Reinhard Goebel. Koncert je sestavil iz dveh polov: Bachove znane in neznane glasbe: Maša v G-duru, Bachova dela 236 zelo redko zveni s koncertnih odrov, kantatni odlomki Bleib bei uns/Ostani z nama, Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zbudite se, nas kliče glas in Jesus bleibet meine Freude/Jezus ostane moje veselje pa zelo pogosto. Zato tudi pravi, »da je treba vedeti kaj o času, v katerem je glasba nastala, in ne le preprosto pasti vanjo. Glasba tistega časa je tudi podoba tistega časa. Johann Sebastian je ustvarjal v dobi, ko so bili pomembni kralji, grofi, princese in pa, seveda, Bog. Glasba vas tako lahko tudi samo površinsko zabava, a pod površjem je bogato znanje strokovnjaka.« Na koncertu bodo nastopili Zbor in Orkester Slovenske filharmonije ter solisti, sopranistka Neža Vasle, altistka Ana Potočnik, tenorist Oleksandr Nastasičuk in baritonist Martin Kozjek.
Letošnjo jubilejno 10. – festivalsko prireditev je Slovenska filharmonija zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, v čigar umetniški viziji se trije koncerti osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Drugi koncert festivala, ki je bil prejšnji petek, je bil posvečen ustvarjalnosti štirih sinov tega baročnega mojstra: Wilhelma Friedemanna, Carla Philippa Emanuela, Johanna Christopha Friedricha in Johanna Christiana, ki so s svojimi deli prav tako pomembno zaznamovali tok glasbene zgodovine.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Tudi letos se bo odvil tradicionalen mednaroden radijski dogodek zveze EBU in njene skupine Ars acustica - Rojstni dan umetnosti. Praznovanje se je simbolično začelo 17. januarja leta 1963, ko je fluxus umetnik Robert Filliou izjavil, da se je umetnost rodila na ta dan pred natanko milijon leti. Njegovo idejo o spajanju umetnosti in vsakodnevnega življenja, povezovanja in sodelovanja mednarodnega umetniškega prostora je prevzela tudi skupina radiofonskih umetnikov Ars acustica. Vsaka sodelujoča radijska postaja pripravi svoje 20minutno radiofonsko rojstnodnevno darilo, EBU prenose teh zvočnih daril posreduje na dveh kanalih, končno podobo pa vsak radijski program oblikuje z miksanjem zvočnih sledi z dveh kanalov. Letošnje praznovanje trinajstih umetniških radijskih postaj bo kar z dvema daljšima vklopoma sooblikoval tudi program Ars.
Luka Juhart je v Klubu Cankarjevega doma predstavljal svoj novi album RanDom, na katerem v ospredje postavlja lastne skladbe in avtorska sodelovanja pri ustvarjanju novih del za harmoniko z različnimi elektronskimi obdelavami. Na predstavitvenem koncertu je uvodoma izvedel naslovno skladbo RanDom, v kateri v svojo bližnjo izkušnjo zvoka harmonike z ojačenjem in efekti popelje tudi poslušalca. Na albumu najdemo tudi delo ThesiSyn, ki se je v zadnjem obdobju razširilo v ciklus novih sodelovanj Luke Juharta in tako je nove različice koncepta dela predstavil z Andrejem Kobalom in njegovim inovativnim sistemom digitalne granulacije in drugih preobrazb zvoka ter Milkom Lazarjem, ki v zadnjem času raziskuje uporabo lesenih resonatorjev. Juhart je več svojih del ustvaril na podlagi pesmi Gregorja Podlogarja, ki je sodeloval z branjem svoje poezije.
Začenja se cikel nedeljski matinej simfoničnega orkestra RTV Slovenija - Mozartine 2025. Na prvem koncertu so člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedli Simfonijo št. 4 v G-duru Gustava Mahlerja v priredbi za komorni orkester britanskega skladatelja in pianistka Iaina Farringtona.
Na tradicionalni festivalski prireditvi, ki je letos jubilejna - deseta po vrsti, je Slovenska filharmonija izvedbo zasnovala v sodelovanju z dirigentom Reinhardom Goeblom, mednarodno uveljavljenim strokovnjakom za staro glasbo, pod čigar umetniško vizijo se koncerti 10. Filharmoničnega festivala baročne glasbe osredinjajo na Johanna Sebastiana Bacha. Na nocojšnjem – prvem - koncertu bodo izbrana dela Johanna Sebastiana Bacha zazvenela ob boku skladb njegovega sodobnika Georga Philippa Telemanna ter z novega zornega kota osvetlila njun zgodovinski odnos..
V novo leto filharmoniki vstopajo z ognjevito glasbo španskega flamenka in španskih skladateljev, ki so se napajali v španski ljudski glasbi. Z Orkestrom Slovenske filharmonije bo nastopila pevka flamenka – cantaora Rocío Bazán, ki velja za eno velikih zvezd trenutnega flamenka. Domača je v različnih slogih flamenka, njen sugestivni, močni in privlačni glas pa navdušuje občinstvo v Španiji in drugod. Za enega vodilnih glasbenikov svoje generacije, ki redno nastopa z orkestri svetovnega formata, velja tudi violinist Dan Zhu, o katerem beremo, da je "umetnik vdane ponižnosti in čudovitega tona", taktirka pa bo na novoletnem koncertu letos v rokah ameriškega dirigenta Jonathana Stockhammerja, ki slovi po večplastnem repertoarju. Verjame namreč, da odlična glasba ne more in ne sme biti omejena na nobeno posebno kategorijo ali polje. Glasbeniki se bodo podali v partiture baletov Trirogeljnik in Začarana ljubezen Manuela de Falle, fantazije Carmen Franza Waxmana, rapsodije za orkester Španija Emmanuela Chabrierja ter skladb Armandova rumba in Španija Chicka Coree, ki jih je priredil Emilio Solla.
Glasbena čestitka svetu, koncert Dunajskih filharmonikov, ki jih je letos vodil Riccardo Muti.
L. van Beethoven: Sonata za klavir št. 14 v cis-molu, op. 27 št. 2, »V mesečini« Sonata za klavir št. 8 v c-molu, op. 13 »Patetična« 2. st. Adagio cantabile Sonata za klavir št. 17 v d-molu, op. 31, št. 2 »Vihar« 3. st. Allegretto p a v z a - pogovor J. S. Bach: Variacija št. 13 (Goldberg variacije, BWV 988) W. A. Mozart: Rondo št. 1 v D-duru, KV 485 F. Schubert: Glasbeni utrinek št. 3 v f-molu, op. 94 D. 780 F. Chopin: Valček v a-molu (novoodkriti) F. Gerbič: Dve mazurki op. 59 H. Wolf: Uspavanka; Šala in igra (Iz otroštva) M. Perpar: Vrtiljak E. Satie: Gnossienne št. 3 C. Debussy: Deklica z lanenimi lasmi (Preludiji za klavir, 1. knjiga L. 117) A. Ipavec – IPO: Na pol polka
Tradicionalni filmsko-glasbeni dogodek Slovenske kinoteke, programa Ars in Cankarjevega doma predstavlja film Zora: Pesem o dveh ljudeh, nesmrtno "ameriško tragedijo" s srečnim koncem, ki je vse elemente nemega filma privedla do popolnosti. Glasbo k filmu je napisal Andrej Goričar, pod skladateljevim vodstvom jo je v Linhartovi dvorani izvedel Simfonični orkester RTV Slovenija.
Orkestra in solistke so v nedeljo poskrbeli za glasbeno pravljico, ki vas bo ogrela in popeljala v praznične dni. Lahko bomo uživali v elegantnih priredbah zimzelenih božičnih skladb, prepletenih z elementi džeza in klasične prefinjenosti, pod vodstvom priznanega avstrijskega dirigenta Sigija Feigla. Čarobnost dogodka so s svojimi glasovi še posebno poudarile Ana Bezjak, Veronika Strnad in Jadranka Juras in ustvarile nepozabno doživetje.
Neveljaven email naslov