Obalne galerije s svojimi bogatimi zbirkami pričajo, da so bile v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja ena izmed pomembnih kulturnih ustanov v kulturno-umetniški družini tudi zunaj slovenskih meja

Razstavljena dela Obalne galerije hranijo v svojih zbirkah. Avtorici razstave sta direktorica Obalnih galerij Piran, Mara Ambrožič Verderber, in kustosinja – pripravnica, Samantha Chia. Panorama je sicer prva, a ne zadnja tovrstna razstava.

Panorama predstavlja pionirja body arta, avstrijskega umetnika Günterja Brusa, predstavnika slovenske avantgarde, Avgusta Černigoja, umetniški kolektiv Irwin, ki analizira specifičen odnos med zgodovinskimi avantgardami in pojavom totalitarizmov, enega izmed ustanoviteljev mednarodnega kiparskega simpozija Forma viva Portorož, Janeza Lenassija, Metko Krašovec, eno najpomembnejših slikark slovenske sodobne umetnosti, ter priznanega hrvaškega keramika Mladena Ivančiča, ki s svojim delom opozarja na politične razmere v državah jugovzhodne Evrope. Občudujemo dela Mimma Paladina, predstavnika italijanske transavangarde, vojnega fotografa Johna Phillipsa, ki je dokumentiral drugo svetovno vojno v Evropi, serijo kolažev ameriškega umetnika Roberta Watsa, kolaže francoskih umetnikov Anee in Patricka Poiriera ter vizualnega umetnika in glasbenika Emila Memona. Izbor temelji predvsem na delih z družbeno-politično vsebino, "… delih, ki takratni čas mislijo s specifično močjo in opozarjajo na humanistične vrednote, ki odlikujejo našo civilizacijo, ta pa je trenutno  v zelo veliki zgodovinski stiski," je o izboru del povedala direktorica Obalnih galerij in soavtorica razstave Mara Ambrožič Verderber. Izpostavila je, da je razstava tudi poklon odličnemu delu v preteklosti.

Nekatera umetniška dela Panorame Obalne galerije predstavljajo prvič, druga po desetletjih hrambe v depojih. So pa nekatera dela prišla do Obalnih galerij na nenavaden način, je izpostavila Verderberjeva. Naslov razstave Panorama se navezuje na koncept širokega pogleda. Poziva k razmisleku o odpravi geografskih in strukturnih omejitev umetniškega jezika tako glede uporabe tehnik, medijev in kronoloških okvirov. Spremna besedila ob delih so napisana v treh jezikih, da lahko z njimi zajamejo širšo javnost. Panorama pa je le ena izmed prvih tovrstnih razstav. Obalne galerije so bile ustanovljene leta 1974, delovati pa so začele dve leti kasneje. V prihodnje jih čaka tudi prevetritev zbirk. Pričujoča razstava je tudi dober uvod za iskanje odgovorov na nekatera vprašanja, kot je hramba umetniških del. Odpira vprašanja o sami potrebi, ki jo muzejski kustodiat vidi v restavriranju kot tudi razmišljanju o sodobnejši predstavitvi kakovosti del. Ravno v tem je moč hranjene kulturne dediščine na visokih strokovnih ravneh in moč sodobne umetnosti, je še povedala Mara Ambrožič Verderber.