Najbolj nasprotujoče si interpretacije dogodkov iz časa 2. svetovne vojne sprožajo pogledi na življenje in delo katoliškega duhovnika in profesorja Lamberta Ehrlicha, ki ga je leta 1942 ubil atentator varnostno-obveščevalne službe komunistov. Pomen in vpliv njegove osebnosti obravnava obsežna monografija Janeza Juhanta z naslovom Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda. Izdale in založile so jo vse tri Mohorjeve družbe, Teološka fakulteta v Ljubljani in Društvo Združeni ob Lipi sprave. Vir fotografije: www.nadskofija-ljubljana.si

Katoliškemu duhovniku in profesorju se pripisuje prvenstvo pri zahtevi po samostojni Sloveniji

Najbolj nasprotujoče si interpretacije dogodkov iz časa druge svetovne vojne sprožajo pogledi na življenje in delo katoliškega duhovnika in profesorja Lamberta Ehrlicha, ki ga je leta 1942 ubil atentator varnostnoobveščevalne službe komunistov. Pomen in vpliv njegove osebnosti obravnava obsežna monografija Janeza Juhanta z naslovom Lambert Ehrlich, prerok slovenskega naroda. Izdale in založile so jo vse tri Mohorjeve družbe, Teološka fakulteta v Ljubljani in Društvo Združeni ob Lipi sprave.

Redkokdaj se zgodi, da bi se predstavitve knjige začele s slovensko himno, še redkeje, da bi se jih udeležil predsednik vlade. Če pa pogledamo na Lamberta Ehrlicha skozi knjigo Janeza Juhanta, to niti ni tako nenavadno.

Ehrlich že leta 1941 v spomenici Slovenski problem piše o samostojni Sloveniji. Zgodovinar Stane Granda je poudaril, da je Ehrlich celo prvi v zgodovini zahteval samostojno slovensko državo skozi idejo samoslovenstva. To naj bi bil tudi osrednji razlog njegove smrti, saj je edini, kot navaja Granda, predstavljal pravo alternativo komunistom s svojo idejo slovenske države.

Nasprotna stran zatrjuje, da naj bi Lamberta Ehrlicha ubili zaradi sodelovanja z okupatorjem. Atentat je sprejemal in utemeljeval Edvard Kocbek, je povedala zgodovinarka Tamara Griesser Pečar, ki je prebrala odlomek iz Kocbekovih zapisov. V zdajšnjem času pa tudi zgodovinar Jože Pirjevec, je povedal Granda, ki skupaj z Juhantom poudarja, da je Ehrlich prav nasprotno bil proti okupatorju.

Čeprav se je o Ehrlichu na predstavitvi Juhantove monografije govorilo v presežkih, predvsem o njegovih krepostih, intelektualnih sposobnostih in razumevanju izzivov časa, v katerem je živel, pa v polni Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma ni bilo niti enega zgodovinarja, humanista ali opaznejše javne osebnosti, ki bi jo lahko uvrstili na levosredinski pol širše družbe. Ob takih dogodkih se tako kaže, kako zelo si pogledi na polpreteklo zgodovino nasprotujejo in kako razdeljena je lahko naša družba.