Nešteto je misli, ki nas preletijo ob imenu preminulega pisatelja in predvsem razumnika, akademika Borisa Pahorja

Silna energija, ki jo je izžareval, vztrajnost, s katero je pričeval o strahotah fašizma in nacističnih taborišč, pa strastna ljubezen do slovenščine in slovenstva v Trstu ter hkrati neusmiljena kritika slovenske mlačnosti do robnih pokrajin – vse to so misli ob imenu akademika Borisa Pahorja. S svojim neprizanesljivim čutom za pravičnost je bil vest človeštva, ki so jo prepoznali tudi drugod: med drugim je prejel najvišje francosko priznanje: red legije časti in avstrijski častni križ za znanost in umetnost, Evropski parlament mu je podelil naziv Državljan Evrope, predlani pa je hkrati prejel veliki križ italijanske republike in red za zasluge Republike Slovenije. In ne nazadnje: za njim ostajajo številne prozne in esejistične knjige, na prvem mestu roman Nekropola, ki sodi med najpomembnejša literarna pričevanja o življenju v taboriščih, pa Spopad s pomladjo, Grmada v pristanu in druge…