Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
58 epizod
58 epizod
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Predstavljamo pesnike in prozaiste vseh časov, slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Literarni večer namenjamo italijanskemu romantičnemu pesniku, pisatelju in tragedu Alessandru Manzoniju. Rodil se je 7. marca 1785 v Milanu, tam je leta 1873 tudi umrl. Njegovo osrednje delo je roman Zaročenca, ki ga imamo v kar dveh slovenskih prevodih – Andreja Budala in Jaše Zlobca. Zgodovinska podlaga romana je kuga, ki je okoli leta 1630, v obdobju tridesetletne vojne, pustošila okoli Milana. Opis nalezljive bolezni po izkušnji nedavne pandemije zveni presenetljivo živo, tudi odziv ljudi na bolezen v sedemnajstem stoletju ni bil zelo drugačen kot v enaindvajsetem. Tanja Viher je v Literarni večer vključila odlomka iz romana Zaročenca ter izbor Manzonijeve poezije. Avtorica Tanja Viher, prevajalci Andrej Budal in Jaša Zlobec (Zaročenca), Alojz Gradnik (Peti maj) in Vinko Beličič (Binkošti), interpreta Boris Juh in Slavko Cerjak, bralca Simona Juvan in Ivan Lotrič, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Staš Janež, režija Gregor Tozon. Posneto leta 1985. Redakcija: Vida Curk in Staša Grahek.
Francoskega pesnika, dramatika in esejista Paula Claudela smo pri nas najprej spoznali na gledaliških odrih, s knjižnima izboroma poezije in dramskih besedil pa šele v devetdesetih leth, štiri desetletja po smrti. Njegova dela zaznamuje simbolizem in pozneje predvsem versko čutenje. Avtorica oddaje Bojana Beltram Kovačevič, prevajalca Bojana Beltram Kovačevič in Marko Marinčič, igralci Pavle Ravnohrib, Sabina Kogovšek in Branko Jordan, bralca Lucija Grm in Ivan Lotrič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg. Režiserka: Irena Glonar. Oddaja je bila posneta aprila 2012.
Romanizirane biografije znanih umetnikov so med bralci priljubljena zvrst, predvsem zato, ker o posameznem ustvarjalcu že marsikaj vemo in ker nas zanima, kaj nam bo pisec o njem odkril novega, nam morda še bolj približal njegovo delo, ju uvrstil v zgodovinski kontekst, ki smo ga spregledali. V zadnjem času lahko v slovenščini beremo več takih del, na primer Papirnata mesta kanadske avtorice Dominique Fortier, ki osebno zgodbo prepleta z življenjem Emily Dickinson, pa romana Melanholija 1 o norveškem slikarju Larsu Hertervigu Jona Fosseja ter Ti si rekel nizozemske avtorice Connie Palmen o usodi Sylvie Plath in Teda Hughesa. Lani pa je v zbirki Klasična Beletrina izšel tudi nov prevod romana o slikarju Pietru Brueglu starejšem, ki ga je napisal flamski avtor Felix Timmermans. Ta velja za enega glavnih predstavnikov flamskega realističnega "kmečkega romana", kot pravi avtorica Literarnega večera in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, ki je za oddajo izbrala nekaj značilnih odlomkov iz omenjene Timmermansove romanizirane biografije flamskega slikarja. Avtorica scenarija in prevajalka Mateja Seliškar Kenda, urednik oddaje Matej Juh, igralec Matej Puc, bralca Aleksander Golja in Maja Moll glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser: Klemen Markovčič Produkcija 2025.
Ameriška pesnica Edna St. Vincent Millay (1892–1950) je opozorila nase, že ko je imela dvajset let in je pesem Renascence poslala na natečaj ter po nekaterih mnenjih zmagala, po drugih pa so bili trije moški kolegi boljši. Vsekakor so imeli njeno poezijo za izjemno še za njenega življenja; leta 1923 je dobila Pulitzerjevo nagrado za poezijo in leta 1943 Frostovo medaljo. Je morda to, da je bila ženska, krivo, da za osemnajst let starejšega Frosta vemo vsi, za Edno St. Vincent Millay pa pri nas komaj kdo? Ob njenih pesmih v prevodu Mateja Venierja, tudi avtorja Literarnega večera, si lahko mnenje izoblikujemo sami. Igralka Sabina Kogovšek, Bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
1. janjuarja letos je tik pred dopolnjenim 90. letom preminil pisatelj in kritik David Lodge. Pri nas je najprej postal znan kot literarni teoretik, v tujini, in seveda v domači Veliki Britaniji, pa so mu še večji sloves od teoretskih raziskav prinesli njegovi romani. Značilno zanje je satirično prikazovanje akademskega življenja, umeščajo pa jih v žanr t. i. kampus romana. Prav ta v Sloveniji nepoznani žanr in leposlovni opus Davida Lodgea sta v središču zanimanja avtorice predloge za oddajo, Anje Radaljac. Avtorica scenarija: Anja Radaljac; avtorji prevoda: Irena Duša Draž, Gorazd Pipenbaher, Ivana Williams; režiserka: Irena Glonar; bereta: Eva Longyka Marušič, Ivan Lotrič; interpretirajo dramski igralci: Sabina Kogovšek, Uroš Smolej, Branko Jordan, Nina Valič, Borut Veselko, Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2015.
Južnokorejska pisateljica Han Kang v svojih delih pogosto opozarja na nasilje v družbi in zgodovini, na krutost, ki prežema ne le korejsko, ampak marsikatero preteklost in tudi sedanjost. Če bi ustvarjala filme, bi imel zaradi nasilnih prizorov marsikateri precej visoko starostno omejitev. Ob tem pa se pisateljica zaveda tudi lepote sveta, ljubezni in sočutja, ki mu dajejo smisel. "Zakaj obstajata trpljenje in ljubezen?" je retorično vprašala, ko je za "intenzivno poetično prozo, ki se spoprijema z zgodovinskimi travmami in razkriva krhkost človeškega življenja," kot piše v utemeljitvi, prejela Nobelovo nagrado. Scenarij: Eva Vučkovič in Kang Byoung Yoong, prevod odlomkov: Urša Zabukovec (Vegetarijanka) in Eva Vučkovič (Deček se vrača, Belina, Ne poslavljava se), igralca: Tina Resman Lasan in Jernej Gašperin, bralka: Eva Longyka Marušič, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonska mojstra: Urban Gruden in Sonja Strenar. Režija: Špela Kravogel. Posneto februarja 2025.
Pisatelj in dramatik Andrej Hieng je bil eden prvih, ki so se odmaknili od zapovedanega socialnega realizma, v poznejši prozi in dramatiki je prikazoval meščansko, umetniško in zgodovinsko tematiko ter se uveljavil kot velik stilist in preučevalec človekovih značajev. Njegovi liki so pogosto samosvoji posebneži, odmaknjeni od okolice in polni notranjih navzkrižij. Avtor scenarija Tone Frelih, igralca Andrej Nahtigal in Radko Polič Rac, bralka Lidija Hartman, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek. Režija: Igor Likar. Posneto februarja 2000.
Mineva 120 let od rojstva Bratka Krefta, ki je bil mnogostranski ustvarjalec: prozaist, dramatik, esejist in režiser - pa tudi literarni zgodovinar in profesor. Bil je široko izobražen, ob pisanju je že v tridesetih letih urejal marksistično revijo Književnost. Po vojni je kot dramaturg delal v ljubljanski Drami, bil je tudi profesor na Filozofski fakulteti, dejaven je bil v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Za prepesnitev in režijo Jurčičevega Tugomera je leta 1948 prejel prvo Prešernovo nagrado, za režijo Shakespearovega Henrika IV. pa leta 1957 drugo. Leta 1975 so se mu s Prešernovo nagrado poklonili za življenjsko delo. Takrat je nastal tudi Literarni večer, v katerem je Bratko Kreft izčrpno pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju. Umrl je leta 1996. Interpreti Rudi Kosmač, Ivan Levar, Bert Sotlar, bralka Barbara Berce, tonskl mojster Jože Blagovič, režiser Aleš Jan. Redakcija Vida Curk, Staša Grahek. Posneto 1975.
Etična vprašanja o posameznikovih odločitvah in dejanjih, ki jih v zbirki Strah in pogum odstreta prvi noveli Temna stran meseca in Blažena krivda, se v zadnjih dveh z naslovoma Ogenj in Črna orhideja še stopnjujejo. Koliko je posameznik v vojni izpolnjevalec ukazov in koliko samostojna osebnost? Koliko osebnim prepričanjem iz mirnih časov se mora v skrajnih razmerah odpovedati za dosego ciljev in preživetje skupnosti? Scenaristka je Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar. Režiser je Klemen Markovčič. Oddaja je bila posneta januarja 2025.
Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .
Oddaja ob maturi 2024. Naslov tematskega sklopa 'Ujeti ali svobodni' nazorno opisuje stanje v družbi - nekje od daleč se morda svetlika privid sanjske prihodnosti, a ujetost skladiščnih delavk v suženjski vsakdanjik je očitna. Scenarij Nejc Rožman Ivančič, igralki Barbara Cerar in Gaja Filač, bralec Renato Horvat. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2024.
"O Goga, Goga, čudovito mesto! Človek sovraži to dolgočasje, bolan je od zaprašenih sob; toda če odhaja v svet, se ne sme mnogo ozirati – izstopil bi sicer z voza in ostal za zmeraj." Mogoče pa je Goga kako drugo mesto, kjer je prav tako hudo po sobah? In meščani – so se sposobni osvoboditi travmatične ujetosti v preteklost? Grumova drama Dogodek v mestu Gogi je skoraj sto let po nastanku še vedno enako aktualna, najsi spremljamo njeno konkretno zgodbo ali pa v njej prepoznavamo brezčasne osebne stiske in splošno stanje duha. Groteska brez zunanjega dogajanja ali značilnega dramskega konflikta, a s toliko več zavrte notranje napetosti, je ena izmed štirih dramskih besedil, predvidenih za maturitetni esej 2024. Avtorica oddaje je Iva Ciglar. Igralci: Violeta Tomič, Mojca Ribič, Božo Vovk, Milan Štefe, Damjana Černe in Ivan Rupnik, bralca Maja Šumej in Matjaž Romih. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, asistent zvoka Sandi Zgonc. Režiser Jože Valentič. Leto produkcije: 1999.
Cikel Ars teatralis se z literarnim večerom, posvečenim 100. obletnici rojstva pesnika in narodnega heroja Karla Destovnika - Kajuha vrača na odrske deske Male dvorane Slovenskega stalnega gledališča v Trstu z neposrednim radijskim prenosom na programu Ars in Radiu Trst A.Večer se začne s Slutnjo, verzi še ne šestnajstletnega mladeniča, ki so nastali v viharnih predvojnih časih, leta 1938. Pesnik, ki se je izražal s številnimi psevdonimi, med njimi kot Karli, Jernej Puntar, Blaž Burjevestnik, Kajuhov Tonč in končno Kajuh, je bil rojen v Šoštanju, mestu z največjo tovarno usnja na Balkanu, z obubožanim delavstvom, s premožnimi trgovci, revnimi kmeti in precej močno nemškutarsko manjšino. To okolje ga je kot rahločutneža navdalo z iskreno in nadčasovno človečnostjo. V njegovi poeziji zasledimo prepletanje lirike socialnega realizma s stilističnimi prvinami ekspresionizma. Pogosto se usmerja v človekovo notranjost, k čustvom in mislim, in čeprav zna biti abstrakten, je hkrati razumljiv, preprost. Predvojno motiviko pozneje preobrazi v partizansko liriko in postane njen najpomembnejši slovenski predstavnik. Kot zapiše scenarist dogodka Vlado Vrbič, "šestnajstletnik obsoja socialne krivice, šestnajstletnik, sedemnajstletnik, osemnajstletnik, devetnajstletnik, dvajsetletnik ljubi in kliče k uporu. Enaindvajsetletnik je izkrvavel med svojimi verzi: toda za kar sem umrl, bilo je premalo umreti. Vse to je Kajuh." Režiser Alen Jelen, ki je tudi idejni vodja radijsko-gledaliških srečevanj Ars teatralis, v ospredje postavlja Kajuhovo poezijo in nekakšen sprehod skozi njegovo ustvarjanje, ki je odrsko in radijsko intimen. Tu so na primer pesmi Novoletni sonet, Kadar padajo snežinke, Večerna impresija, Divje kakor lačni psi, Pesem talcev, Ne joči, mati, Ob slovesu, Dekle v zaporu in cikel Ljubezenske. Pa pisma, med njimi dopisovanje z materjo in njegovo ljubeznijo Silvo Ponikvar. Nastopajo igralci Iztok Mlakar, Dušanka Ristić, Lara Wolf, Mak Tepšić, Danijel Malalan in povezovalka Tamara Stanese. Kajuhove besede, misli, občutja dopolnjuje glasba, z njo večer povežeta violončelistka Andrejka Možina in tolkalec Marko Jugovic.Dogodek pripravljajo program Ars Radia Slovenija, SSG Trst, Gledališče Koper, SNG Nova Gorica, Slovenski klub Trst in Radio Trst A.
Nora Helmer, posameznica, ki se je iz moževe (in še prej očetove) lepe lutke z natančno določeno vlogo v družini in družbi prebudila v samozavestno žensko, ki zahteva enakopraven položaj v zakonu, je prav gotovo ena izmed »žensk na odru sveta«, kot je naslov tematskega sklopa za maturitetni esej 2023. Osrednje poudarke drame je za literarni večer pripravil Andrej Koritnik, profesor slovenščine na ljubljanski gimnaziji Vič. Literarni večer bo v živo izveden na 38. Slovenskem knjižnem sejmu, sledil pa mu bo pogovor o Nori z dijaki, ki ga bo vodil urednik oddaje Vlado Motnikar. Režiserka: Saška Rakef PerkoIgralci: Tjaša Železnik, Matej Puc, Sabina Kogovšek in Željko Hrs
Slovenska reformacija je bila prelomno obdobje, ki je s prvimi petdesetimi tiskanimi knjigami v slovenščini (od abecednika do prevoda celotnega Svetega pisma, pesmaric, pravnega dela in slovnice) postavilo ne le temelj, ampak tudi zidove slovenskega knjižnega jezika. Trubarja in slovensko reformacijo v oddaji predstavlja Saša Pergar. Interpretirajo: Aleš Valič, Brane Grubar in Blaž Šef Režiserka: Ana Krauthaker Napovedovalca: Jasna Rodošek, Ivan Lotrič Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Nejc Zupančič Leto produkcije: 2017
Francis Scott Fitzgerald (1896–1940) je v Velikem Gatsbyju, velikem romanu ameriške književnosti iz dvajsetih let 20. stoletja, prikazal vso plehkost tedanje visoke družbe, tako stare aristokracije kot novodobnih povzpetnikov, ki se na poti do uspeha brez zadržkov odločajo za močno sumljive bližnjice. Roman se začenja z očetovim nasvetom: 'Kadar bi koga kritiziral, pomisli, da vsi niso uživali takih ugodnosti, kot si jih imel ti.' Nato pa se potopimo v pripoved o svetu razkošnega blišča in človekove notranje bede, o povzpetništvu in hoji prek drugih ljudi, o hlepenju po nedosegljivi ljubezni in neuresničljivih ameriških sanjah ter o osebnih tragedijah. Zelena lučka, ki na drugi strani zaliva obljublja ljubezensko in družbeno srečo, ugasne. Poudarke maturitetnega branja bomo slišali v Literarnem večeru, ki ga je Program Ars organiziral v sodelovanju z Gledališčem Koper. Večeru v Mali dvorani gledališča je sledil še pogovor z dijaki Gimazije Koper. Scenarij: Marjetka Krapež Prevod: Tomaž Metelko Interpret: Rok Matek Režija: gledališka režija Renata Vidič, radijska režija Alen Jelen Napovedovalka: Eva Longyka Marušič Glasbenik: Robert Vatovec Tonska mojstra: Urban Gruden in David Lap Redaktor in moderator: Vlado Motnikar
Pisatelji slovenskega realizma so pogosto segali po snov v preteklost, vrh pa je tovrstna proza dosegla z Ivanom Tavčarjem in njegovim zadnjim romanom Visoška kronika. Pisatelj v njem prikazuje življenje na premožnem posestvu v 17. stoletju, v času, v katerem še odmevata reformacija in tridesetletna vojna. Literarni večer o romanu je za cikel Arsovega domačega branja Oh literatura - O, literatura! pripravila Bernarda Pavlovec Žumer, profesorica slovenščine na Gimnaziji Škofja Loka.
V prvem delu romana Lojzeta Kovačiča Prišleki smo spremljali fanta iz narodnostno mešane družine, ki se je iz Basla v Švici preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko in nato v Ljubljano. V drugem delu se je fant že nekoliko prilagodil novemu okolju, a se je tudi pri nas začela 2. svetovna vojna. Oddajo je leta 2010 pripravila Nada Barbarič. Odlomke je interpretiral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Maja Moll. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek in Vladimir Tušek. Režija: Grega Tozon.
Lojze Kovačič sodi med tiste pisatelje, ki snov izrazito zajemajo iz svojega lastnega življenja, vendar z natančno introspekcijo in slogovno prepričljivostjo spreminjajo osebne spomine v prave literarne umetnine. Prvi del romana pripoveduje o avtorjevi zgodnji mladosti, ko se je družina Kovačič iz Basla v Švici, kjer je imel oče krznarsko delavnico, preselila k očetovim sorodnikom na Dolenjsko. Oddajo je leta 2002 pripravila profesorica slovenščine na Gimnaziji Bežigrad Nada Barbarič, odlomke je bral igralec Aleš Valič, spremno besedo pa napovedovalka Simona Juvan. Redaktor Vlado Motnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Jure Culiberg in Martin Florijančič. Režija: Irena Glonar.
Neveljaven email naslov