Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
4702 epizod
4702 epizod
Vsakodnevna pogovorna radijska oddaja o aktualnih temah je zasnovana po načelu okrogle mize in edina tovrstna v slovenskem radiofonskem prostoru.
Slovenija je kolesarska Meka. Da o naši deželi tako menijo številni tujci, so zaslužni Tadej Pogačar, Primož Roglič in drugi slovenski poklicni kolesarji. Pa je res tako? Zaradi omenjenih kolesarskih zvezdnikov je v Sloveniji vse bolj priljubljeno tudi ljubiteljsko kolesarjenje. Po državi v zadnjem obdobju, predvsem z evropskimi sredstvi, pospešeno gradijo nove kolesarske steze. Marsikje pa ne gre brez zapletov. O tem, kdaj in zakaj je država resno začela graditi kolesarsko omrežje, koliko kolesarskih stez je in jih še namerava zgraditi v bližnji prihodnosti, kje bo dobila denar, ko bo presahnila evropska vreča, kakšna je naša kolesarska infrastruktura v primerjavi z drugimi državami Evropske unije, kaj ta prinaša ali odnaša ter kaj bi veljalo še storiti na tem področju, v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Jernej Pavlin, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, Ministrstvo za infrastrukturo; Bojana Stopinšek, direktorica Regionalne razvojne agencije Savinjska; Luka Mladenovič, Urbanistični inštitut. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Zadnji marčevski teden je že dolgo rezerviran za največji slovenski športni praznik v Planici, kjer sezono svetovnega pokala tradicionalno zaključijo najboljši smučarji skakalci. Letošnja sezona je prinesla veliko razburjenja zaradi norveškega škandala s skakalnimi dresi, s slovenskega zornega kota pa nepozabno svetovno prvenstvo v Trondheimu. Naslednja sezona bo še pomembnejša kot letošnja, saj bodo v Italiji na sporedu olimpijske igre, kjer se prav tako obeta nekaj sprememb v svetu smučarskih skokov. Ti so po norveškem škandalu tako ali tako prišli na razpotje. Kakšna prihodnost se obeta v Sloveniji tako priljubljenemu športu? O tem v tokratnem Studiu ob 17h. Gostje: Jelko Gros, član komiteja za razvoj smučarskih skokov pri Mednarodni smučarski zvezi; Gorazd Pogorelčnik, vodja panoge smučarski skoki pri SZS; Špela Rogelj, nekdanja smučarska skakalka, kontrolorka opreme na tekmah svetovnega pokala v smučarskih skokih; Darko Rupar, komentator ženskih smučarskih skokov.
Ideja o ukinitvi obveznega članstva v Kmetijsko-gozdarski zbornici je znova aktualna. Predlog novele zakona s to vsebino je v parlamentarnem postopku, pred kratkim sta ga vložila koalicijska poslanca Gibanja Svoboda in SD. Prostovoljno članstvo pomeni začetek konca zbornice, pa svarijo nasprotniki tega predloga. Je razlog za reorganizacijo članstva v tej zbornici samo politične narave; ali prostovoljno članstvo koristi kmetom? O argumentih za in proti uvedbi prostovoljnega članstva v zbornici v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Robert Janev, poslanec Svobode v Državnem zboru; dr. Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije; Stane Kavčič, kmet in agrarni ekonomist, profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani; Branko Virag, predsednik Združenja kmetijskih podjetij pri GZS.
Korupcija je stara toliko kot človeštvo. Pri nas po nekaterih podatkih zaradi nje vsako leto izgubimo 3,5 milijarde evrov. Državni zbor bo v sredo sprejel novo resolucijo o preprečevanju korupcije, na katero smo čakali 20 let. O tem, kako hud problem je korupcija v Sloveniji, v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Andreja Katič, ministrica za pravosodje; dr. Robert Šumi, predsednik komisije za preprečevanje korupcije; Danijel Lamperger, generalni direktor Obrtne zbornice Slovenije Peter Malenšek, generalni sekretar Transparency Internacional Slovenija. Avtorica Jolanda Lebar.
V prvem spomladanskem mesecu vrtci tradicionalno vpisujejo predšolske otroke v svoje zavode za prihodnje šolsko leto; kar nekaj občinskih svetov je v preteklih tednih že potrdilo višje cene vrtcev; glavni razlog podražitev so višje plače zaposlenih; drugod občinske uprave še preračunavajo stroške predšolske vzgoje. V javni obravnavi je novela zakona o vrtcih, ki med drugim predvideva spremembe podeljevanja koncesij zasebnim vrtcem ter obvezno vključevanje romskih in drugih otrok iz ranljivih skupin prebivalstva v vrtec leto dni pred vstopom v šolo. O aktualnih temah s področja predšolske vzgoje z gosti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Rado Kostrevc, ministrstvo za vzgojo in izobraževanje; dr. Silvija Komočar, ravnateljica javnega vrtca Mavrica Brežice in predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Marija Fabčič, vodjo Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje v Mestni občini Ljubljana, Združenje mestnih občin Slovenije; Taja Steblovnik, direktorica zasebnega vrtca Bambi in predsednica Združenja zasebnih vrtcev Slovenije.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Voditelji članic Evropske unije bodo v Bruslju obravnavali načrte za okrepitev skupnih obrambnih zmogljivosti na stari celini, ki jih je Evropska komisija podrobneje predstavila v beli knjigi o prihodnosti evropske obrambe do leta 2030. Kateri predlogi in ideje so uresničljivi, se bo pokazalo v prihodnjih mesecih, že zdaj pa vemo, da bo morala Evropska unija za svojo varnost plačevati več. Koliko denarja bo namenjala za to, kje ga bo vzela, se pripravlja na vojno ali se ji želi izogniti? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Matjaž Nahtigal, Katedra za mednarodne odnose na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Jelena Juvan, Katedra za obramboslovje na FDV Univerze v Ljubljani; dr. Denis Mancevič, strateški svetovalec in analitik. Avtorica Sandra Krišelj.
Nacionalno preverjanje znanja, ki se začne prihodnji ponedeljek, letos prinaša več novosti. Najpomembnejšo med njimi bodo občutili devetošolci, saj rezultati NPZ-jev letos prvič štejejo kot eno izmed meril pri vpisu na srednjo šolo, kadar je ta omejen. S tem naj bi omilili inflacijo odličnih ocen v osnovni šoli, a se že pojavljajo pomisleki, predvsem v zvezi z enim samim rokom za pisanje in smiselnostjo preverjanja znanja iz tretjega predmeta, saj ob morebitni omejitvi vpisa štejejo le rezultati NPZ-jev iz materinščine in matematike. O vseh posebnostih, morebitnem pritisku, ki ga čutijo mladi ob prehodu iz osnovne v srednjo šolo in o vpisnih postopkih v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Anja Vidmar, svetovalna delavka na Gimnaziji Ledina; Jernej Šoštar, ravnatelj OŠ Kašelj; dr. Janez Vogrinc, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani.
Študentje v Srbiji že več kot štiri mesece protestirajo proti korupciji predsednika Aleksandra Vučića. A tudi sobotne demonstracije, največje doslej, niso omajale njegove oblasti. Medtem ko so s protestov prihajale strašljive pripovedi o domnevni uporabi zvočnega topa proti povsem mirnim protestnikom, pa uradni predstavniki Evropske unije o tem molčijo. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako naprej. Ali bodo študentske demonstracije obdržale svoj naboj in kaj lahko dosežejo? Gostje: dr. Jovana Mihajlović Trbovc, kulturna zgodovinarka, Inštitut za kulturne in spominske študije ZRC SAZU; dr. Marko Hočevar, raziskovalec na Centru za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede; Vanja Vardjan, nekdanji dopisnik iz Beograda; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Srbije in z Balkana.
Evropski skladi za zmanjševanje razlik med evropskimi regijami so eden ključnih virov razvojnih sredstev za Slovenijo. Ob koncu leta se je država znašla na repu med članicami Unije po deležu porabljenih sredstev v zdajšnjem sedemletnem proračunskem obdobju. Vseh 3,2 milijarde evrov, namenjenih Sloveniji, mora porabiti do konca 2029. Da bi črpanje pospešila in preusmerila denar tja, kjer je najbolj smotrno, je vlada nedavno predlagala spremembo kohezijskega programa. Več denarja je namenila za strateške tehnologije in nekatere velike infrastrukturne projekte. Zadnje tedne pa – v Uniji in Sloveniji buri duhove predvsem predlog evropske komisije, da bi del kohezijskih sredstev prerazporedili na izdatke za obrambo. O teh in drugih izzivih v tokratni oddaji. Gostje: dr. Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj; dr. Vladimir Prebilič, evropski poslanec, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani; dr. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka za kohezijo; dr. Peter Wostner, raziskovalec na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, asistent na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Pred petimi leti smo se zbudili v epidemiji, ki je bila razglašena večer prej. V tistem obdobju smo večkrat slišali, da naša življenja nikoli več ne bodo enaka. Kako je epidemija covida 19 v resnici spremenila naša življenja, kakšen je njen vpliv 5 let pozneje? Kaj so se naučili prebivalci, kaj se je naučila zdravstvena in epidemiološka stroka in kaj država? O vsem tem v tokratnem Studiu ob 17.00 , v katerem tudi o tem, kako smo pripravljeni na morebitni izbruh nove epidemije nalezljive bolezni in kaj moramo še postoriti. Gostje bodo: dr. Matjaž Jereb, predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana; dr. Maja Sočan, predstojnica Centra za nalezljive bolezni na NIJZ; Srečko Šestan, poveljnik Civilne zaščite; dr. Dan Podjed, antropolog, ZRC SAZU.
Na RTV Slovenija poteka kampanja proti medvrstniškemu nasilju Odpikajmo nasilje, ki opozarja na pomembnost preprečevanja medvrstniškega nasilja. Pojav takega nasilja odpira številna vprašanja: Ali je medvrstniškega nasilja danes več kot nekoč? Katere oblike nasilja prevladujejo? Kdo so običajno žrtve in kdo povzročitelji? Kako ta pojav obravnavajo v šolah? Kako lahko preprečujemo medvrstniško nasilje? O tem v tokratni oddaji Studio ob 17.00. Gostje: Janja Zupančič, državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje; Jernej Šoštar, ravnatelj Osnovne šole Kašelj; Samo Lesar, svetovalni delavec v Dijaškem domu Bežigrad Ljubljana; Tjaša Bertoncelj, strokovna vodja Nacionalne mreže TOM telefon, telefon za otroke in mladostnike.
Zamisli o precejšnjem povečanju vlaganj v obrambo so zaradi spremenjenih geopolitičnih razmerij po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah vse glasnejše. Slovenija pa še vedno nima jasnega odgovora, kako naprej. Predsednik vlade Robert Golob je napovedal povečanje sredstev za obrambo na dva odstotka bruto domačega proizvoda še pred letom 2030; koalicija pa je za zdaj zadržana do teh pobud oziroma jim v Levici odločno nasprotujejo, negativno se do tega večinsko opredeljuje tudi javno mnenje, v opoziciji pa opozarjajo na nujnost takojšnjega povečanja obrambnih izdatkov. Bomo sledili priporočilom, tudi v luči morebitne trgovinske vojne, in ali ob povečanju obrambnih sredstev sploh vemo, kaj bi kupovali? Več o tem v Studiu ob 17.00. Gostje: Boštjan Pavlin, državni sekretar na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije; Uroš Paternus, namestnik načelnika generalštaba Slovenske vojske; Boštjan Skalar, direktor Grozda obrambne industrije; dr. Klemen Grošelj, obramboslovni strokovnjak.
Pomlad prinaša otoplitev tudi na kapitalskem trgu. Danes se začenja vpisovanje drugih ljudskih obveznic, konec leta bomo dočakali davčno prijaznejše individualne naložbene račune, število delničarjev na Ljubljanski borzi se bo v začetku prihodnjega leta z vstopom Vzajemne na kapitalski trg pomembno okrepilo. Za prepričljivejše povečanje likvidnosti in obsega trgovanja pa bi potrebovali vsaj še nekaj svežih podjetij, uvrščenih na Ljubljansko borzo. Gremo v to smer? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: Nikolina Prah, državna sekretarka na ministrstvu za finance; Marko Bombač, predsednik uprave Ljubljanske borze; Blaž Bračič, član uprave NLB skladi; Igor Štemberger, predsednik uprave Ilirika.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, ekonomska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Delež tujih državljanov pri nas se ves čas povečuje. Tujci na našem trgu dela predstavljajo že več kot 15 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Med njimi še vedno prevladujejo delavci iz Bosne in Hercegovine, opaziti pa je povečevanje števila dovoljenj delavcem iz azijskih držav. Kako na eni strani omogočiti rast zaposlovanja in s tem gospodarstva ter na drugi strani poskrbeti za to, da bodo tujci pri nas obravnavani enako kot domači delavci, njihove družine pa sprejete v lokalno okolje? O tem v tokratnem Studiu ob 17-ih. Gostje: Anka Rode, vodja področja zaposlovanja tujcev na Zavodu za zaposlovanje; dr. Polona Domadenik Muren, prodekanja za raziskovalno delo in doktorski študij na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani; Goran Lukić, Delavska svetovalnica.
Odkar je Donald Trump prevzel oblast v Združenih državah, mednarodne okoliščine pa postajajo vse bolj nepredvidljive, je Evropa nenadoma ugotovila, da se lahko zanese le sama nase. Usodo Ukrajine Rusija in Združene države Amerike snujejo ne le brez upoštevanja Evrope, pač pa tudi v njeno škodo in škodo Ukrajine. Kako nevarne so razmere? Je ta osamitev lahko priložnost za evropske države, da vendarle stopijo skupaj in pokažejo politično enotnost? Koliko Evropo res ogroža Trump, koliko pa sama sebe? O tem v tokratnem Studiu ob 17.00. Gostje: dr. Mitja Žagar, FDV Univerze v Ljubljani in znanstveni svetnik na Inštitutu za narodnostna vprašanja; Polona Fijavž, nekdanja dopisnica RTV iz Nemčije, odgovorna urednica informativnega programa na TV Slovenija; Branko Soban, novinar, nekdanji dopisnik iz Moskve.
V času prihajajočih novih razmerij med velikimi silami se zdi, da so podnebne politike vse bolj odrinjene na rob, in to kljub temu, da je bilo minulo leto na podlagi meritev najtoplejše leto doslej, ekstremni vremenski dogodki pa se vrstijo. Novi ameriški predsednik je razglasil izstop iz pariškega podnebnega sporazuma in vrnitev k fosilnim gorivom ter zamrznil sredstva za spodbujanje čiste energije. Tudi prihodnji nemški kancler vidi druge prednostne naloge; v Evropi v splošnem se napoveduje povečanje izdatkov za obrambo. Kaj to pomeni za podnebne politike? Se bodo vrnile na mizo šele, ko bomo v to prisiljeni, ali pa bodo okoljske cilje vendarle še poganjali tehnološki razvoj in rastoče naložbe v obnovljive vire energije? O tem v oddaji Studio ob 17-tih. Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; mag. Eva Tomič, diplomatka, svetovalka predsednice republike za podnebne politike in človekove pravice; Uroš Vajgl, državni sekretar, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Neveljaven email naslov