Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Večino časa smo prepričani, da razvoj vodi naprej, zadnje avtomobilsko leto pa nam je pokazalo, da se je mogoče razvijati tudi nazaj. Poglejmo torej, kako se da z avtomobilom – ne le v filmu – popeljati nazaj v prihodnost.
Tisti nekaj bolj izkušeni poslušalci naše oddaje se še spominjajo časov pred tridesetimi in več leti. Avtomobil je bil več kot le osnovno sredstvo mobilnosti. Več kot le statusni simbol. Bil je kovinski predmet poželenja in ljudje so počeli najneverjetnejše reči, da so se dokopali do sreče na štirih kolesih. Avtomobilov ni bilo! Oziroma so bili, ampak povpraševanje je nekajkrat presegalo ponudbo. Ali je imel bodoči lastnik denar ali je bil revež, to sploh ni bilo bistveno. Tudi z vrečo denarja si moral na čudež iz Kragujevca več kot leto dni stati v vrsti.
In potem se je pripeljala avtomobilska osamosvojitev. Po nekaj pretresih smo začeli avtomobile kupovati tako enostavno kot vroče žemljice. »Prišel, videl, kupil,« je postal prodajni model novih časov in izbirali smo ne le znamke ter modele, temveč tudi barve, opremo, dodatno opremo ter celo agregate in menjalnike. Ob tem smo na še tako eksotično željo ali muho čakali največ teden dni, v večini primerov pa smo avto še toplega odpeljali s police.
Potem se je zgodilo, česar ni pričakoval nihče. Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti. Čaka se. Včasih več, včasih manj, a želje so se ponovno morale prilagoditi osnovnim potrebam. Srečni smo, če avtomobil dobimo, in dosežki prostega trga ter konkurenčnega boja so po večini šli v franže.
Kako smo se odzvali potrošniki?
Mi starejši smo se zgolj spomnili preteklih časov, mladim, ki so potrošništvo pili z materinim mlekom, pa je nastala situacija povsem nerazumljiva. In nevzdržna. Avtomobilska industrija, še pred dvema letoma mogočna in monolitna, se je zamajala v temeljih, in namesto da bi se ukvarjali z rešitvami, se fantje gredo delniške vojne, marketinške strategije in plačevanje odškodnin za bogve katere grehe vse.
In kot se rado zgodi, si industrija sama koplje jamo … Zrušil se je, ali pa se bo v kratkem, še en temeljni postulat mobilnosti za naslednja desetletja. Toliko opevan električni avtomobil, ki tehnološko napreduje bolj po polžje, marketinško pa s svetlobno hitrostjo, pada pod udarci nerazumnega draženja električne energije. Eden osnovnih argumentov električnih vozil – poceni vožnja na račun poceni električne energije – se je z lanskim dvigom elektrike sesul kot hišica iz kart. Ali se bomo kupci in potrošniki odločili za nakup električnih vozil samo zato, ker želimo obvarovati planet, pa čeprav bo vožnja z njimi stroškovno enaka ali pa celo dražja, kot je s klasičnimi vozili, pa bomo videli – morda že v letu 2022.
Videli oziroma slišali, če boste tudi v prihodnje ostali zvesti poslušalci sobotnih minut o mobilnosti na Valu 202.
869 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti.
Večino časa smo prepričani, da razvoj vodi naprej, zadnje avtomobilsko leto pa nam je pokazalo, da se je mogoče razvijati tudi nazaj. Poglejmo torej, kako se da z avtomobilom – ne le v filmu – popeljati nazaj v prihodnost.
Tisti nekaj bolj izkušeni poslušalci naše oddaje se še spominjajo časov pred tridesetimi in več leti. Avtomobil je bil več kot le osnovno sredstvo mobilnosti. Več kot le statusni simbol. Bil je kovinski predmet poželenja in ljudje so počeli najneverjetnejše reči, da so se dokopali do sreče na štirih kolesih. Avtomobilov ni bilo! Oziroma so bili, ampak povpraševanje je nekajkrat presegalo ponudbo. Ali je imel bodoči lastnik denar ali je bil revež, to sploh ni bilo bistveno. Tudi z vrečo denarja si moral na čudež iz Kragujevca več kot leto dni stati v vrsti.
In potem se je pripeljala avtomobilska osamosvojitev. Po nekaj pretresih smo začeli avtomobile kupovati tako enostavno kot vroče žemljice. »Prišel, videl, kupil,« je postal prodajni model novih časov in izbirali smo ne le znamke ter modele, temveč tudi barve, opremo, dodatno opremo ter celo agregate in menjalnike. Ob tem smo na še tako eksotično željo ali muho čakali največ teden dni, v večini primerov pa smo avto še toplega odpeljali s police.
Potem se je zgodilo, česar ni pričakoval nihče. Neki brezimen netopir je kihnil, potem je kihnilo človeštvo, za njim še globalna ekonomija – in avtomobili so izginili. Hočemo povedati, da je do avtomobila danes spet težko priti. Čaka se. Včasih več, včasih manj, a želje so se ponovno morale prilagoditi osnovnim potrebam. Srečni smo, če avtomobil dobimo, in dosežki prostega trga ter konkurenčnega boja so po večini šli v franže.
Kako smo se odzvali potrošniki?
Mi starejši smo se zgolj spomnili preteklih časov, mladim, ki so potrošništvo pili z materinim mlekom, pa je nastala situacija povsem nerazumljiva. In nevzdržna. Avtomobilska industrija, še pred dvema letoma mogočna in monolitna, se je zamajala v temeljih, in namesto da bi se ukvarjali z rešitvami, se fantje gredo delniške vojne, marketinške strategije in plačevanje odškodnin za bogve katere grehe vse.
In kot se rado zgodi, si industrija sama koplje jamo … Zrušil se je, ali pa se bo v kratkem, še en temeljni postulat mobilnosti za naslednja desetletja. Toliko opevan električni avtomobil, ki tehnološko napreduje bolj po polžje, marketinško pa s svetlobno hitrostjo, pada pod udarci nerazumnega draženja električne energije. Eden osnovnih argumentov električnih vozil – poceni vožnja na račun poceni električne energije – se je z lanskim dvigom elektrike sesul kot hišica iz kart. Ali se bomo kupci in potrošniki odločili za nakup električnih vozil samo zato, ker želimo obvarovati planet, pa čeprav bo vožnja z njimi stroškovno enaka ali pa celo dražja, kot je s klasičnimi vozili, pa bomo videli – morda že v letu 2022.
Videli oziroma slišali, če boste tudi v prihodnje ostali zvesti poslušalci sobotnih minut o mobilnosti na Valu 202.
Število umrlih v prometnih nesrečah se je v zadnjih letih bistveno zmanjšalo, a je še vedno grozljivo. Leta 2000 je recimo v Evropi izgubilo življenje več kot 50 tisoč ljudi, lani 20.418. Pri nas smo z 39 žrtvami na milijon prebivalcev precej pod evropskim povprečjem, ki znaša 46 žrtev. Za več kot 90 odstotkov nesreč je kriv človek – vemo torej, kje se da narediti še največ. Komentar Andreja Brgleza. Zapeljemo Jeep avenger z bencinskim motorjem, pa Renaultovega prostorneža kangoo in žlahtni Lexus LBX ter zabeležimo prihod novega modela Cupre terramar.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Neveljaven email naslov