Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Možnost, da se ponesreči motorist je kar stokrat večja od možnosti, da se kaj zgodi vozniku avtomobila
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Če bi bil Volkswagnov Polo ženskega spola, bi se lahko imenoval kraljica vozniških src. Žal pa je moškega in ga ne moremo imenovati »kralja vozniških src,« ker je to že Golf. Lahko pa je v vozniškem srcu in v vozniški denarnici princ. Kronski princ.
Pred kratkim so ga prenovili in radovedni ter z izkušnjo lastništva nad enim izmed njegovih predhodnikov smo novi izpeljanki izmerili utrip.
O merah in obliki le to: vedno bolj je podoben Golfu, z več kot 4 metri pa je zelo daleč od tega, da bi ga klicali s tistimi nesrečnimi izrazi, kot so "mestni avto, drugi avto, avto za mlade, avto za stare …" Polo je vse te izraze že zdavnaj presegel in z zrelo, sodobno in koncernski estetiki prilagojeno obliko samozavestno stoji na cesti. V beli barvi, ki so nam jo zaupali, bi si upali zapisati, se je grdi raček spremenil v laboda.
Prenova prinaša še odločnejši premik k digitalizaciji vozniškega okolja. S srednjo ravnijo opreme je je, kolikor hočeš. Kar pa ostaja analogno, deluje arhaično ali celo nekoliko smešno. Zagon motorja s potiskanjem ključa v ključavnico recimo. O pritiskanju, stiskanju, upravljanju in lovljenju izmuzljivih stikal na dotik je bilo v naši oddaji povedanega že veliko in kot se naša družba z veseljem deli na levo in desno, se bo tudi vozniška javnost v polu razdelila na tiste, ki so klasični gumbarji, ter na tiste, ki se jim roke ne tresejo.
Vrhunskost vozilo pokaže tam, kjer je najbolj potrebno. Ergonomija je popolna, materiali glede na razred vozila in njegovo namembnost vrhunski.
In dokler še vozimo na notranje izgorevanje, nas veseli, da je zaveza koncerna, da se odreče dizlom v tem razredu, živa in predvsem funkcionalna. Litrski trivaljnik je z 81-imi kilovati racionalna izbira, njegovo podobo pa še polepša popolno delujoči DSG. Vsekakor kombinacija, ki jo brez zadržkov priporočamo in upraviči tudi globlji poseg v denarnico. Moramo pa se ob tem pridružiti mnenju predmestnih bifejev, ki se sprašujejo, kako dolgo in kako zanesljivo ta filigranska tehnologija deluje brez okvar, napak in problemov. Odgovori pridejo kmalu, kajti Polo bo, kot bi mignil, pred novo generacijo in tedaj bomo lahko še realneje kot tokrat ocenili njegovo vlogo kronskega princa.
Peugeot nam je zdaj končno tudi v prodajne salone pripeljal novi model 308, od katerega veliko pričakujejo, pa kupci verjetno tudi. Avtomobil je v oblikovnem smislu vsekakor atraktiven, o tem ni dvoma, sicer pa v duhu modernih časov, s kopico asistenčnih sistemov in različnih pomagal. Vstopni model prihaja s ceno pod 20 tisočaki, vsebuje pa že sprednje žaromete in zadnje luči v LED tehniki, zadnje parkirne senzorje, tempomat, sredinski ekran na dotik in seveda digitalno instrumentno ploščo, motor je bencinski 1,2 litrski 81 kilovatni, menjalnik šeststopenjski ročni. Močnejši je 96 kilovatni, lahko tudi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizelski 1,5 litrski Blue HDi zmore 96 kilovatov, ponujajo pa tudi hibridno različico s 132 ali 162 kilovati skupne moči. Pride tudi električni 308, a letos še ne.
Noči so še kar dolge, vidljivost na cestah pogosto ne prav dobra, zato je še kako pomembno, kako avtomobil poskrbi za večjo vidljivost – mislimo seveda na kvaliteto žarometov. Prihodnjič pogledamo v zgodovino razvoja svetil.
.
868 epizod
Avtomobilsko prometne minute so namenjene novostim na avtomobilskem trgu, tako svetovnim predstavitvam, kot tudi novim avtomobilom, ki so na voljo kupcem v Sloveniji.
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Možnost, da se ponesreči motorist je kar stokrat večja od možnosti, da se kaj zgodi vozniku avtomobila
Statistični kazalec prometne varnosti je lani pokazal 115 mrtvih na naših cestah, kar je občutno več kot prejšnje leto in tudi precej več, kot kažejo podatki o umrlih za zadnjih pet let. Ti beležijo povprečno število umrlih na cestah malo manj kot sto. Morda gre za posledico naključnosti prometnih nesreč, lahko pa tudi za obrnjen trend, kar bi nas seveda moralo zelo skrbeti. Dejstvo je, da bi bilo dobro, da bi se prometne nesreče in okoliščine bolj natančneje popisovale. Potem bi lažje določili vzroke in posledično lažje načrtovali, kaj spremeniti, da bi bilo manj nesreč. Andrej Brglez spomni na to, da se vedno več voznikov in potnikov (iz nerazumljivih vzrokov) ne pripenja z varnostnim pasom v avtomobilih, skrbi pa tudi veliko število ponesrečenih motoristov, mopedistov in kolesarjev. Možnost, da se tem kaj zgodi, je kar stokrat večja od možnosti, da se ponesreči tisti, ki se vozi z avtom.
Če bi bil Volkswagnov Polo ženskega spola, bi se lahko imenoval kraljica vozniških src. Žal pa je moškega in ga ne moremo imenovati »kralja vozniških src,« ker je to že Golf. Lahko pa je v vozniškem srcu in v vozniški denarnici princ. Kronski princ.
Pred kratkim so ga prenovili in radovedni ter z izkušnjo lastništva nad enim izmed njegovih predhodnikov smo novi izpeljanki izmerili utrip.
O merah in obliki le to: vedno bolj je podoben Golfu, z več kot 4 metri pa je zelo daleč od tega, da bi ga klicali s tistimi nesrečnimi izrazi, kot so "mestni avto, drugi avto, avto za mlade, avto za stare …" Polo je vse te izraze že zdavnaj presegel in z zrelo, sodobno in koncernski estetiki prilagojeno obliko samozavestno stoji na cesti. V beli barvi, ki so nam jo zaupali, bi si upali zapisati, se je grdi raček spremenil v laboda.
Prenova prinaša še odločnejši premik k digitalizaciji vozniškega okolja. S srednjo ravnijo opreme je je, kolikor hočeš. Kar pa ostaja analogno, deluje arhaično ali celo nekoliko smešno. Zagon motorja s potiskanjem ključa v ključavnico recimo. O pritiskanju, stiskanju, upravljanju in lovljenju izmuzljivih stikal na dotik je bilo v naši oddaji povedanega že veliko in kot se naša družba z veseljem deli na levo in desno, se bo tudi vozniška javnost v polu razdelila na tiste, ki so klasični gumbarji, ter na tiste, ki se jim roke ne tresejo.
Vrhunskost vozilo pokaže tam, kjer je najbolj potrebno. Ergonomija je popolna, materiali glede na razred vozila in njegovo namembnost vrhunski.
In dokler še vozimo na notranje izgorevanje, nas veseli, da je zaveza koncerna, da se odreče dizlom v tem razredu, živa in predvsem funkcionalna. Litrski trivaljnik je z 81-imi kilovati racionalna izbira, njegovo podobo pa še polepša popolno delujoči DSG. Vsekakor kombinacija, ki jo brez zadržkov priporočamo in upraviči tudi globlji poseg v denarnico. Moramo pa se ob tem pridružiti mnenju predmestnih bifejev, ki se sprašujejo, kako dolgo in kako zanesljivo ta filigranska tehnologija deluje brez okvar, napak in problemov. Odgovori pridejo kmalu, kajti Polo bo, kot bi mignil, pred novo generacijo in tedaj bomo lahko še realneje kot tokrat ocenili njegovo vlogo kronskega princa.
Peugeot nam je zdaj končno tudi v prodajne salone pripeljal novi model 308, od katerega veliko pričakujejo, pa kupci verjetno tudi. Avtomobil je v oblikovnem smislu vsekakor atraktiven, o tem ni dvoma, sicer pa v duhu modernih časov, s kopico asistenčnih sistemov in različnih pomagal. Vstopni model prihaja s ceno pod 20 tisočaki, vsebuje pa že sprednje žaromete in zadnje luči v LED tehniki, zadnje parkirne senzorje, tempomat, sredinski ekran na dotik in seveda digitalno instrumentno ploščo, motor je bencinski 1,2 litrski 81 kilovatni, menjalnik šeststopenjski ročni. Močnejši je 96 kilovatni, lahko tudi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizelski 1,5 litrski Blue HDi zmore 96 kilovatov, ponujajo pa tudi hibridno različico s 132 ali 162 kilovati skupne moči. Pride tudi električni 308, a letos še ne.
Noči so še kar dolge, vidljivost na cestah pogosto ne prav dobra, zato je še kako pomembno, kako avtomobil poskrbi za večjo vidljivost – mislimo seveda na kvaliteto žarometov. Prihodnjič pogledamo v zgodovino razvoja svetil.
.
Tokrat bomo "servirali" nekaj poudarkov iz zadnjega testa zimskih pnevmatik, pri katerem je sodelovala tudi naša AMZS. Čeprav so pnevmatike vedno kvalitetnejše, pa se na trgu še vedno pojavljajo tudi take, ki ne zadostijo varnostnim normativom. Med 28 testiranimi so bile štiri take, ki jih AMZS ne priporoča za uporabo. Razlika je vidna na mokri podlagi, kjer se dobra pnevmatika že zaustavi, nekvalitetna pa se na isti točki še vedno pelje s hitrostjo skoraj 30 km/h. Zapeljali bomo dva Forda iz skupine dostavnikov: transit je pravi dostavnik, tourneo custom pa lahko pelje osem potnikov in tudi precej prtljage.
Kar zadeva avtomobilsko industrijo, ta z velikimi koraki v zadnjih letih lovi električno prihodnost. Je pa res, da se je prodaja električnih vozil v zadnjih mesecih malce ustavila. Verjamemo pa, da imajo predvsem Kitajci na tem področju še kakšnega aduta v rokavu in bodo v električno prihodnost še odločno pospeševali. Za Kitajsko se zdi, da nas bo osvojila z avtomobili, ki so vedno bolj konkurenčni.
Svetovna avtomobilistična organizacija FIA je v teh dneh zaznamovala 120 let od nastanka. Danes združuje 243 članic iz 147 držav, ki skušajo v njenem okviru poenotiti različne nacionalne avtomobilske organizacije in spodbujati tako avtomobilske športe kot tudi mobilnost kot tako. FIA deluje na dveh ločenih, a enakopravnih stebrih. Eden je Svetovni svet za avtomotošport, drugi pa Svetovni svet za mobilnost.
Tudi pri nas ni malo tistih, ki se dobro počutijo predvsem v velikih, visokih in zmogljivih avtomobilih, čeprav jih na evropskih tleh še zdaleč ni toliko kot recimo v Združenih državah. Ne glede na to, ali je želja po takšnih avtomobilih odraz realnih potreb ali dobro usmerjenega marketinškega ustvarjanja želja po njih, imajo tovrstni avtomobili nekaj posebnosti, žal tudi smrtno nevarnih. Poskusi so namreč pokazali, da voznik s svojega mesta ne more videti otrok, ki so pred sprednjo masko – v enem od poskusov so jih pred avto posedli kar sedemnajst, ne da bi bili v voznikovem vidnem polju. Tudi višina in mesto, na katero je v avtomobilu nameščen motor, močno povečata verjetnost za hude poškodbe pešcev, slabša preglednost izza volana pa povečuje število poškodovanih kolesarjev in motoristov.
Evropske volitve so blizu, zato ob tem morda pogosteje razmišljamo, kako blizu nam je pravzaprav dogajanje v organih, ki vodijo Evropo. S čim se ukvarjajo, kakšen vpliv imajo naši predstavniki, poslanci, kakšen glas imajo? Andrej Brglez, ki je tudi član Sveta FIA za mobilnost in turizem, enega od najpomembnejših teles mednarodne avtomobilistične zveze FIA, pravi, da so v Evropi, kar zadeva mobilnost, nujno potrebne spremembe. Vprašanj je po njegovih besedah ogromno, odgovorov pa malo.
Taktni vozni red je že dolgo poznan v številnih evropskih državah, pomeni pa redne odhode vlakov in avtobusov v določenih intervalih.
Kako hitro se lahko ustavi voznik e-skiroja, če mu nekaj nenadoma prekriža pot. Pri Zavarovalnici Triglav se zdaj lahko pohvalijo z novo pridobitvijo, in sicer s simulatorjem vožnje z električnim skirojem, ki voznikom lahko pokaže, kako hitro se je mogoče ustaviti, kakšna je zavorna pot. Prve izkušnje so zanimive in zgovorne, namreč ni jih malo, ki se uštejejo in začnejo prepozno zavirati in pač trčijo v oviro, ki je lahko marsikaj ali marsikdo. O novi pridobitvi in izkušnjah na simulatorju bomo govorili z vodjo projektov za varno mobilnost pri omenjeni zavarovalnici Ano Cergolj Kebler in strokovnim sodelavcem oddaje Andrejem Brglezom.
O kitajskem avtomobilskem trgu in prodoru kitajskih avtomobilov tudi k nam se zadnje čase veliko govori. Lani je na naše ceste zapeljalo okrog 1100 avtomobilov s Kitajske, letos jih bo gotovo več. Kako je poslovati s Kitajci, kako oni gledajo na naš trg in kako poskušajo s svojimi izdelki prodreti v svet?
Pri nas so avtomobilski saloni praktično preživeti, povsem drugače pa je na Kitajskem. Tam je avtomobilski val neverjetno velik, praktično čez noč je nastalo preko sto avtomobilskih znamk, proizvodne številke gredo v milijone. Da so avtomobili na pohodu, dokazuje tudi nedavni avtomobilski salon v Pekingu, ki si ga je v desetih dneh ogledalo skoraj 900 tisoč obiskovalcev, videli pa so kar 117 svetovnih premier in 278 električnih in plug-in hibridnih vozil.
Čeprav je zavorni sistem ABS tudi na motorjih prisoten že več desetletij, je med motoristi pogosto še vedno aktualna debata o tem, ali se lahko kdo hitreje ustavi z zavornim sistemom ABS ali ne.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Slovenska avtomobilska industrija predstavlja v celoti 10 odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, podjetja v tej dejavnosti prispevajo k petini slovenskega izvoza, zato je nujno, da se prestrukturirajo v skladu z digitalnim in zelenim prehodom. Zato so bo vlada prizadevala do leta 2027 zagotoviti 200 milijonov evrov. Da gre za edinstveno povezovanje med državo, znanostjo in gospodarstvom.
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta?
Lahko bi rekli, da razvoj v gumarski industriji sicer napreduje, a so na drugi strani spremembe počasne, rast majhna in prodaja težka, ker je ponudbe veliko. Zdaj pa kaže, da se le začenjajo bolj konkretne spremembe, ki jih določajo električni avtomobili. Kakšni so rezultati raziskav na tem področju in kaj se obeta, je Janez Martinčič preveril pri poznavalcu avtomobilov in mobilnosti Andreju Brglezu.
Z Andrejem Brglezom o tem, da so oglasi za avtomobile dandanes zelo pestri, včasih tudi že čez mejo dobrega okusa. V zadnjem času so posamezne reklame za avtomobile bolj ozko usmerjene, namenjene točno določenim skupinam uporabnikov. Na ta način skušajo proizvajalci oziroma prodajalci ta ali oni avtomobil približati točno določeni osebi in jo prepričati, da je namenjen prav njej. Ni dvoma, da na mnoge potencialne kupce tovrstna reklama bolj ali manj deluje.
Letos bo, kar zadeva obisk Planice, že drugo leto zapored obiskovalcem v pomoč car-sharing platforma "Shareplanica". Na ta način poskušajo zmanjšati število avtomobilov na parkiriščih ob prizorišču. Letos pa so akcijo še nadgradili, na platformi se namreč lahko povezujejo osebe z invalidnostjo, ki bi želele priti v Planico in tisti, ki so jih pripravljeni tja peljati. Pokrovitelj akcije je Mastercard, med ambasadorji akcije pa je tudi nekaj znanih imen, med njimi Jurij Tepeš in Cene Prevc.
Ob svetovnem dnevu varčevanja z energijo in trajnostnega odnosa do okolja sta Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Agencija za varnost prometa ustvarila novo video-kampanjo 'Vsi smo na isti poti'. V njej poudarjajo pomen medsebojnega spoštovanja in ozaveščenosti vseh udeležencev v prometu. V glavni vlogi nastopa kolesar, ki med vožnjo opazuje, kako se do njega obnašajo drugi udeleženci v prometu, seveda pa se mora tudi sam obnašati strpno in prijazno do drugih. Sogovornika Janeza Martinčiča bosta nacionalni koordinator za kolesarjenje Gregor Steklačič in igralka Gorka Berden, ki nastopa v spotih.
Po slovenskem avtu leta 2024 smo zdaj dobili tudi evropski avto leta. To je električni renault scenic e-tech. Med glasovalci je že nekaj let slovenski novinar Sebastjan Plevnjak.
Avtomobili postajajo vse večji, pa tudi težji, predvsem so na teži pridobili električni avtomobili. Ta rast avtomobilov ima seveda svoje vzroke in prednosti, imajo pa vse te povečave tudi nekatere negativne posledice. Zato se tudi Andrej Brglez upravičeno sprašuje, če smo ubrali pravo pot, saj predvsem okolju na ta način zagotovo ne delamo usluge.
Kako zanesljivi so avtomobili, ki jih vozimo? Izpostavljamo rezultate mednarodne raziskave o zadovoljstvu z avtomobili. Lani spomladi in poleti je potekala v več evropskih državah, tudi v Sloveniji, skupno pa je v njej sodelovalo več kot 30.000 potrošnikov za približno toliko avtomobilov.
Neveljaven email naslov